Lovreku je kar odleglo, saj je bil zares utrujen, in korporal ga je odvlekel k svojemu ležišču v majhni duplini pod zakopi. Čeprav je takoj zaspal, ni bil deležen pravega počitka, saj so ga že prvo uro napadle uši, krvoločne roparice zakopov, in ga grizle z neusmiljeno vztrajnostjo. Nemirno se je premetaval po trdih deskah in le velika utrujenost ga je zmeraj znova zazibala v spanec.