nova beseda iz Slovenije
življenje, do zadnjega diha. Toda pobijajo jih, | neusmiljeno | jih pobijajo.Če takole zaprem oči, nenadoma | A |
Oblečeni v raševinasta oblačila. | Neusmiljeno | se bičajo, padajo v sneg, stokajo, molijo.Trubar | A |
smeh sili. ČOP Oh, teta, ne govorite tako | neusmiljeno, | tako brezsrčno! GOSPA Glejte, Helena, kako | A |
nehote delam nemirno ... ali pa se živci tako | neusmiljeno | igrajo z menoj.Kar naprej se oziram skozi okno | A |
tožbe, strune! tje do nje; ako mór′te, omečíte | neusmiljeno | srcé. Dekletam Padala nebeška mana Izraelcam | A |
tako mu veli, da vroči ti sejmski so dnovi. | Neusmiljeno, | vzad bolj, birič se drži, ima brki on ‒ turški | A |
se ne slepi glede drsečega iskanja sredine in | neusmiljeno | pritiska s svojo težo majhnih podložnih žuželk | A |
ki bi prišel po stopnicah navzdol! A oče je | neusmiljeno | nadaljeval. »Sette volte sei?« je vprašal | A |
tovornjak? Bo gozd šumel in se bo dež spomladi | neusmiljeno | ulival in bo sneg pozimi zadelal stopnišče, | A |
je zdaj sedla na pete in počiva. Zakaj takó | neusmiljeno | drgneš, zakaj se vse dni takó ženeš? Moram se | A |
barake same? Gozd bo šumel, dež se bo spomladi | neusmiljeno | ulival in sneg bo pozimi zadelal stopnišče, | A |
iz neke histerične samovoljnosti. »Ne,« je | neusmiljeno | poudaril.»Ni bila njegova žena!« | A |
se vlekle za njim kakor mrtve. Vojaka sta ga | neusmiljeno | suvala in ga divje stresala. Nemška | A |
razklanih odmevih, ki so jih naslednji zvoki | neusmiljeno | pobijali na tla. »To je smrt!« je vzdrget | A |
in izginil. Njegovi podkovani čevlji so tako | neusmiljeno | škripali po hodniku, da si je ravnatelj zamašil | A |
poslušal ni. »Ti, seveda, ne odgovoriš ...« je | neusmiljeno | čebrnal Modrijan, ki ni nikdar znal ustaviti | A |
samota, ki jo snežni vrtinci z ostrim zavijanjem | neusmiljeno | preganjajo okrog vogalov.V globokih, brezzvezdnih | A |
pločevinast krožnik, se zleknejo k njemu in začnejo | neusmiljeno | razbijati z žlicami; hitijo kakor bi metali | A |
Skoraj vsak teden trdno sklenem, da bom » | neusmiljeno | garal«, ter se po kosilu in večerji z naravnost | A |
svoji celici. Kadim cigareto za cigareto in » | neusmiljeno | garam«: pišem novele, povesti in romane, žanjem | A |
vrati, krilila s kratkimi, zalitimi rokami in | neusmiljeno | hreščala; bila je podobna dobro pitani gosi | A |
grenkejša in zvonove bom slišal, ko bodo tako | neusmiljeno | razbijali v sivih mestnih zvonikih; o gorki | A |
obrazi, včasih pa stopajo tudi nanje in jih | neusmiljeno | pohodijo s svojimi raznovrstnimi čevlji.Tu pa | A |
smo jo otroci kljub materinim grožnjam tako | neusmiljeno | obrezljali s svojimi pipci, položil sem roko | A |
tudi z rokami in z besedo, toda teta je ves čas | neusmiljeno | štorkljala za mano, »da mi vse pokaže in vse | A |
pritisnil debeli palec na drobčkani nos in ga | neusmiljeno | mečkal, kakor bi samo na ta način sprožil v | A |
oglašalo tisto šumenje duševne utrujenosti, ki | neusmiljeno | odganja spanec.Trdo sem zamižal in sklenil, | A |
»Pa tudi,« je | neusmiljeno | nadaljeval stric in si prav počasi brisal stopala | A |
zatakali obroče, udrihali s palicami po njih in | neusmiljeno | kričali v prvo avemarijo, ki je prihajala s | A |
Tinki. S sveto jezo sem jo zgrabil za kite, jo | neusmiljeno | zlasal in pretepel.Stari učitelj je odprl usta | A |
pritlikavega belogardista za lase in ga začne | neusmiljeno | stresati: »Vstani, klada!« | A |
okrog golega brda, kjer žvižga ostra burja in | neusmiljeno | lasa šop suhe trave ostrice, ki gleda iz zamrznjene | A |
usmiljenja polnega, ki je zarjavel. Tako žalostno in | neusmiljeno | je zarjavel in Vladimir ni mogel verjeti več | A |
njima sapa, ki sta jo izdihovala. Dež, ki je | neusmiljeno | šival, rezal v obraz, za tilnik segal, je bil | A |
novo trošenje moči. Sonce je visoko na nebu, | neusmiljeno | žge, iz telesa iztiska poslednje kaplje znoja | A |
je majhna pragmatična bitkica, življenje bo | neusmiljeno | teklo naprej s svojimi jutri in vročimi dnevi | A |
kolcne, cmok je šel po grlu. In možic se znova | neusmiljeno | loti svoje pečenke, krompirja, kruha.In znova | A |
tukaj končuje. Mesec je maj, leto Gospodovo je | neusmiljeno | tisočdevetstopetinštirideseto. Tako so si | A |
premočenosti, hladu, je omahnil. S topo in | neusmiljeno | voljo po obstanku je vztrajal in lezel naprej | A |
in mislil na škornje, ki jih spodaj ostrica | neusmiljeno | cefra in uničuje.Poslušal je svoje sopenje in | A |
nekoliko odsotno, nekoliko hladno, vse preveč | neusmiljeno, | vse preveč neusmiljeno privlačno.Vseeno hoče | A |
nekoliko hladno, vse preveč neusmiljeno, vse preveč | neusmiljeno | privlačno.Vseeno hoče reči, da ne, da prosim | A |
z velikega romanja, molil je zanje in zase, | neusmiljeno | je zmerjal skušnjavca in vse njegove demone | A |
blizu, molili smo tudi za duše vojakov, ki so | neusmiljeno | teptali plundrasto pokrajino pred nami, tudi | A |
veš, da zdaj ni več odloga, da gre stvar svojo | neusmiljeno | pot tja do pogreba črne jame, da kazen pride | A |
utihnil. Toda upanje, da bodo muke, ki so Jelenka | neusmiljeno | spominjale na čas, ko so mu tako trgali majske | A |
nevidni sok, ki že vse te dni, odkar je legel, | neusmiljeno | in nevidno izteka iz telesa. Roka se umakne | A |
Z zobmi po nerazumljivi volji sveta trga in | neusmiljeno, | posamič in organizirano, ubija sebi najbližje | A |
najprej sovražnika iz lastnega rodu, črno podgano, | neusmiljeno | jo kolje med svojim konkvistadorskim pohodom | A |
od tam čez. Glasno in preteče govori in ga | neusmiljeno | spominja na neko landlady iz študentovskih | A |
naslednji večer ni dvignila telefona, ki je | neusmiljeno | zvonil.Z nikomer ni hotela govoriti. | A |
Naj oni govorijo. | Neusmiljeno | so secirali svoje tekste.Duše, polne besed, | A |
Kolo je bilo sveto in ljubljeno. In on ga je | neusmiljeno | gonil.Z užitkom. | A |
je ogledovala v njem, v zrcalu, je bilo nekaj | neusmiljeno | narobe.Vanjo je bila vgrajena neka napaka. | A |
in nevidno povzročali zvoke, ki so jih stene | neusmiljeno | odmevale. Zaman bi se bilo spraševati, zaman | A |
dežju, ki jim je curljal za vrat, ki je tako | neusmiljeno | enakomerno pršel izpod neba, kakor bi nikoli | A |
v spodnji ustnici, v katero so se zobje tako | neusmiljeno, | do posinelosti, zagrizli.Djaur mu maha pred | A |
mi zdi velika kot dvorana in kaplje vode, ki | neusmiljeno | tolčejo ob kovinsko dno iz pokvarjene pipe, | A |
tu in bolj ko vozijo vlaki proti Trstu, bolj | neusmiljeno | in vztrajno teče ta reka po svoji davni strugi | A |
- In poleg tega, je | neusmiljeno | nadaljeval prijatelj, je nekoliko strahopeten | A |
Tik pred Abesinijo je začela kolcati. | Neusmiljeno | se ji je kolcalo in jaz sem moral ugibati, kdaj | A |
Markoni mlajši, moj prijatelj. Ta človek, ki je | neusmiljeno | podoben onemu hlapcu s kokardo na potlačeni | A |
strašno težo let in davnega dogodka, ki je zdaj | neusmiljeno | prišel za njim.Zakaj, zakaj, si je ponavljal | A |
brez glave tavali naokrog. Zavzeto, zasedeno, | neusmiljeno | izropano oblegano mesto, v katerem se zdaj pijančuje | A |
jo, kazalec se je premikal. Nemirnica ga je | neusmiljeno | prignala do črte, ki je kazala petnajst čez | A |
železniške tračnice, ko je iz kabine opazoval, kako | neusmiljeno | tankovske gosenice grabijo prek njih, da je | A |
- tovornjak, vreden pravcato premoženje, so | neusmiljeno | požirali plameni.V zrak se je valil črn, masten | A |
našlo zanju. Ura se je bližala kosilu, sonce je | neusmiljeno | pripekalo, novice z Medvedjeka so prihajale | A |
kakšna solza . / . / stran 53 . / usmiljenja | neusmiljeno | lice.Oh, kako zadovoljen in miren je živel pred | A |
je imel v hotelu. Slovenščino je lomil tako | neusmiljeno, | da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisrčneje | A |
je Bog ustvaril. Čemu tedaj toliko živalic | neusmiljeno | moriti, saj menda ni na tej reči toliko ležeče | A |
. / »Presse«, ki je v zadnjem listu posebno | neusmiljeno | pikala nas uboge Slovence, katerih največja | A |
dodala Mlakarca. ‒In tudi dež ne poka tako | neusmiljeno, | ‒ se je zopet oglasil Mlakar.‒ Morda pa popolnoma | A |
zgrabil Štefana za roko in ga potegnil tako | neusmiljeno, | da je ubožec zaječal. ‒Jaz te že naučim, ‒ je | A |
Da bi se bil vtikal v njene zadeve in jih | neusmiljeno | razstavljal pred njo, ji obešal na vrat polom | A |
trenutkih prestajalo velike napore. Z neba je | neusmiljeno | lil dež, žalni gostje so rotili svoje dežnike | A |
prenesete ponavljanje dežnikov, po njih štropota | neusmiljeno | dež, z večjih dežnikov teče na manjše dežnike | A |
očetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga. | Neusmiljeno | je iztirjeval tretjino in ko se je raja pod | A |
strup ljubosumnosti, tudi nož sovraštva jo je | neusmiljeno | rezal v srce. VI | A |
domačih krajih, od katerih ga je neizprosno in | neusmiljeno | odtrgala dolžnost, to sem vedel; ali neznano | A |
niso privoščile ne enega strela, pač pa ste nas | neusmiljeno | oprali.Kakšne imate manire v Butalah?« | A |
Ne ene suknje ni bilo več in so se Butalci | neusmiljeno | razveselili: »Po sreči je šlo, že se je premaknil | A |
da naj pri tej priči prime razbojnika in ga | neusmiljeno | uklene, da bo sojen po postavah. Nič niso pomagali | A |
nič koliko, ako mu ne bi bila jed dišala tako | neusmiljeno, | a je bilo jedi, hvala Bogu, dovolj pri hiši | A |
slišali notri v Tepanjce. Tepanjčani so čuli, kako | neusmiljeno | kriče v Butalah in trobijo na pomoč.Pa so pozabili | A |
ju izpraševali, kdo za milega Boga ju je tako | neusmiljeno | nalibral, pa sta zastokala: »Cicvara.« O goseh | A |
slednjič je potegnila palček iz ust in pričela | neusmiljeno | kričati po motivu rodih samokolnic. Rekel sem | A |
zmerjali kakor psa, da se upa in za drag denar toči | neusmiljeno | to brozgo ‒ toliko da ga niso vrgli iz lastne | A |
ležala v breg in ljubo sonce se je upiralo z vso | neusmiljeno | svojo silo. Gospodična Mici pa je v brezobzirni | A |
tudi že gospod Kocmur, ki je brez hrupa, pa z | neusmiljeno | silo izvil ženi dragoceni plen. Fant je tulil | A |
Imel. Finetelj mu je bilo ime. Ta psiček je | neusmiljeno | tulil tisto noč, preden je gospod umrl.Rjave | A |
kaj pa mis . / . / stran 41 . / lite, da tako | neusmiljeno | pretepate svojega ubogega dečka, da je komaj | A |
hip v smrtnem strahu za svoje zaklade pričela | neusmiljeno | kričati: »Pusti me, cigan!Kaj mi hočeš?« | A |
tleh ‒ v ravnateljevem vozu ... Tisti hip pa je | neusmiljeno | zakričal: čutil je tujo roko, ki ga drži za | A |
ustregel uredništvu in bi spisal zgodbo, ki bi bila | neusmiljeno | smešna ‒ kratko rečeno; jako!Toda so bile snoči | A |
stanju moderne vede: skratka: slepič da imam | neusmiljeno | vnet, tak slepič, da mi seveda ne da s pridom | A |
žemlje. Pa se je Šmajdler oprijel te naprave in | neusmiljeno | kričal na pomagaj. Slavni Valvasor je gledal | A |
dvakrat omožena in da je bila v prvem zakonu | neusmiljeno | varana.Rekla je, naj to takisto zapišem v novine | A |
oglase v tisti kurnik, kjer kokodakajo one, ki so | neusmiljeno | varane; morebiti se bo tudi nje usmilil kdo | A |
tudi nje usmilil kdo in dal kaj za to, da je | neusmiljeno | varana, če ne več, vsaj za polič vina. Mislim | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |