Usedel se je ž njo na mirnega, starega svojega konja, ki je, čuteč na svojem hrbtišču dvojno breme, melanholično povesil glavo. Potem pa je moral pričeti oster tek, ker so baronove ostroge neusmiljeno orale po njegovih rebrih. -
Kakor otroka jo je držal v svojih rokah; bledi njen obraz je slonel na prsih njegovih, in časih je čutil, kako je bilo njeno srce.