nova beseda iz Slovenije
neskončno oddaljeni, so polagoma izzveneli; pelo je | natihoma | še v sanjah -- nerazločen spomin na zdavnaj | A |
slišal vse te besede, izgovorjene naglas in | natihoma, | sem prepričan bolj nego kdaj popred, da je eno | A |
natič ... to je življenje ...“ Začel je prepevati | natihoma | po dolgočasni melodiji. ”Cunja - natič ... | A |
“ Kačur je stopil v drugo izbo in je zaprl | natihoma | duri. ”Kdo je bil tukaj?“ je vprašal šepetaje | A |
kazalec in da sem te pogledal! No, boš mislil | natihoma | in ne boš povedal, veliko je umetnikov na svetu | A |
bi se bil v tistem hipu, brez ceremonij, kar | natihoma | potopil v brezdanjo noč, bi bilo dobro in prenašal | A |
. / . / stran 16 . / Sestra Lina je bila | natihoma | smuknila iz izbe; jaz edini sem jo videl, kljub | A |
in se je razjokala. Nato je odklenila duri | natihoma | in je pobegnila.-- ”Ali si se vrnila?“ jo je | A |
neizmernega blaženstva, da se je Francka smejala | natihoma, | vsa drgetajoča v postelji, kakor v vročici, | A |
ne bo tožil!“ so mu svetovali prijatelji, a | natihoma | so se nasmihali, ščuvali so ga celo naskrivoma | A |
blizu!“ - ”Ljudje božji,“ je odgovarjala Francka | natihoma, | ”tri otroke imam doma, tri otroke, ki vam nikoli | A |
stran 163 . / se me doteknili na rami in so me | natihoma | poklicali ... Pred dvema mesecema je bilo in mesec | A |
luči. Morda se priplazijo kdaj, ob jasni noči, | natihoma | do ceste in se ozirajo doli; mesec sveti in | A |
počasi. Nato je zaškripala tudi kljuka prav | natihoma. | ”Ali spiš, Metka?“ | A |
prijateljico, ona se je ozrla nanj in obadva sta se | natihoma | zasmejala.”Zdaj pa je vse pri kraju, ljubezen | A |
duh je stal ob moji levi strani in je govoril | natihoma | ...Zdaj je pa vse dobro, Franc! | A |
jo pritisnila nalahko. Zaškripalo je tako | natihoma, | da bi slišala komaj v mislih, in vendar se je | A |
ljubezni in močnih rok. On pa je pod srcem vse | natihoma | zaslutil, da bi celo perče lastovičje bila skala | A |
teža k tlom, na kolena ... Zelo počasi, zelo | natihoma | je stopil v izbo in se sklonil preko postelje | A |
”Kaj milost, odpuščanje ... samo reci, prav | natihoma | ... da me poznaš ...“ Ona je molčala. | A |
si je domov. ”Proklete ženske!“ je zaklel | natihoma. | ”Tako napravijo človeka bojazljivega!“ | A |
postelji, opiral sem glavo ob dlan in sem se smejal | natihoma. | Zmerom glasnejši in veselejši je bil moj smeh | A |
Neznanec se je sklonil in je odgovoril tako | natihoma, | da ni razumela niti babica.Kaplan pa je privzdignil | A |
v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim | natihoma. | Takoj mi vrže desetico pred noge in se okrene | A |
hodil, Marko? Kaj si počel?« se je poprašal | natihoma | in zakljuvalo mu je kesanje v srcu. | A |
Krčmar je pomežiknil z očmi in je zažvižgal | natihoma. | »Kaj že, Marko? | A |
je vina in belega kruha, Marko pa je pomôlil | natihoma | v zahvalo Bogu, ki skrbi za popotnike. | A |
daleč se je udomil moj ujec!« je potožil Marko | natihoma, | ko je bil truden. »Rad si odpočije človek, rad | A |
strah v naših srcih, da govorimo o nji samo | natihoma, | kakor o umirajočem človeku, ki sope težko v | A |
gostje, celo učitelj Šviligoj je zavzdihnil | natihoma, | ko je izpraznil kozarec. To se je pripetilo | A |
Le naprej!“ je zaklical. Prav počasi, prav | natihoma | so se odprle duri in na pragu se je prikažala | A |
”Varuj se!“ - In čudil se je | natihoma, | zakaj so mu tako sovražni.Prav tako je bil oblečen | A |
Neverno mu je pogledal Peter v obraz in se je | natihoma | nasmehnil. ”Saj ti nisi bil rojen na vozu | A |
široko se je nasmehnil in duša se je izmuznila | natihoma | in ponevedoma, kakor tat iz kehe.Vedel sem, | A |
zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni; in prav | natihoma, | prav naskrivoma je lezel v srce temen strah | A |
ob meni, »v lepi pasti tičiva! Ko bi le mogel | natihoma | odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod | A |
Pa zanesi papista na ognjišče,l odgovori ji | natihoma | jezen, mče meniš, da je tvoja prava!Potem babnice | A |
neusmiljenega srca; dobre, usmiljene duše pa | natihoma | dobro delajo.Bog poplačaj usmiljeni ženski, | A |
motiti; huda misel je prišla v glavo, ki mu je | natihoma | rekla: »Spravi in tiho bodi, saj te nihče ne | A |
»Res je tako, prav imaš. Še nocoj se moramo | natihoma | do dobrega zmeniti.«Kristina je bila najprej | A |
take, ki mu nič mar niso bili. Zato je vedno | natihoma | zdihoval in Boga prosil za srečo, da bi ostal | A |
bodo udarili. Nekega večera gre general M. | natihoma | ogledovat, kako se Španjoli k boju pripravljajo | A |
zamišljen in se ni za nobeno stvar brigal, kakor | natihoma | je molil: »O Bog, moje srce je nepokojno. | A |
se mu. Nadalje pa je bila tudi mati povedala | natihoma | svoji hčeri z brezobzirno odkritostjo in kmetsko | A |
njegovo prihodnost nevarno lice, bil bi, to si je | natihoma | sam priznal, pač rad nekaj dal, ko bi se v celo | A |
da nista utegnili priti v častito druščino, | natihoma | pak mu je zašepnil, da nista hoteli, pa ne | A |
nego kot strastna razjarjenost. Laže bi se bil | natihoma | zjokal kakor mlad deček osmih let, katerega | A |
izdatnega o muziki ume itd. Vse to pak se mu je bolj | natihoma | pripovedovalo; in če je bilo gospé verjeti, | A |
lahko ž njimi hodiš.« Lovretu pak je pošepnila | natihoma: | »Nič se ga ne bojte; čeravno je raztrgan in | A |
Večkrat jo je skušnjava obhajala, da bi kar sama | natihoma | šla po fajmoštra, da bi ranjenca vsaj izpovedal | A |
stisne mu petico v roko »stopi k županu, pa mu | natihoma | povej, naj pride k meni še nocoj.« | A |
pa že ponoči župan in nekaj Jurcu gospodarju | natihoma | pošepeta zunaj v veži. Precej po tistem je prišla | A |
je neko pesem drobil zraven. Kmalu se zopet | natihoma | vrata odpró, plaha deklica pride venkaj, stopi | A |
vam v rodu?« Zadnje vprašanje je govoril bolj | natihoma, | skrivnostno. »Kaj klepečejo?« povzame naglo | A |
Poslan je bil dečak voznika iskat. | Natihoma | mu je pak župan zunaj na uho pošepnil, naj leže | A |
je delo za narod, pa agitiral je in zabavljal | natihoma | še vedno, kjer se je dalo ‒ brez skrbi.Svojo | A |
Ni čuda tedaj, da so meščanje malo utihnili, | natihoma | shajali se in, glave stikaje, šepetali in ugibali | A |
Obenem pa je bilo tudi sklenjeno, da mesto pošlje | natihoma | tri veljavnejše meščane do vladarja vojvoda | A |
obrne njemu v prsi itd. »Poslušaj!« pravi Peter | natihoma | ciganu.»Moj brat Marko Kozjak, ki ti je sina | A |
srca turškega ali slovenskega?« In Peter diha | natihoma | in se ne gane v listju. Cigan pa se malo ozira | A |
Ančka!« Premagalo bi ga bilo, če bi si ne bil | natihoma | ponavljal: »Ne.Ne. | A |
poroke, eni so se, vidé tu srečo in zadovoljnost, | natihoma | pokesali, da niso v svoji mladosti, ko je bil | A |
bolj, kakor navadno ženske pijo, potem kmetom | natihoma | prerokovala, da ta gospod, ki danes svatuje | A |
zadnjega. Eni že spé, eni bodo še pospali in | natihoma | povežemo vse, kadar bo čas.« »Ne pozabi orožja | A |
menim, da si dobra, pametna hči, a ti za menoj | natihoma | zveze sklepaš z beračem, s sinom takega človeka | A |
v živem pomenku s tujcema; toda govorili so | natihoma, | hrup po izbi je bil velik, razumeti ni mogel | A |
France s svojim najljubeznivejšim glasom, vendar | natihoma. | »Zdaj ne,« odgovori deklina, »drugo pot, Francè | A |
šilo za ognjilo. Čez malo dni se je ukradel | natihoma | in brez kobile skozi Štenge.Ni šel samo do Mlinega | A |
zvedel za ključe, ki zapirajo podzemeljsko pot. | Natihoma | sem si jih prisvojil, preden sem šel pod Rožco | A |
prisvojiti več plena, nego so mu ga določili Turki. | Natihoma | je znašal ponoči v globoko klet na gradu najbolj | A |
polju. Te spremembe so se dogajale tako brzo in | natihoma, | da niso Turki ničesar zapazili in izvedeli. | A |
mislili, da so ga dovolj kaznovali, so izginili | natihoma | kakor sence; v gozdu je ostal Korliček sam. | A |
privlekel s sabo harambaša ravno tako nenadoma in | natihoma, | kakor so se pritepli ti hudodelniki v vas preteklo | A |
mi očital moj sin dolg, kakor sem ga očital | natihoma | tolikokrat jaz svojemu očetu.Pa tudi ni treba | A |
se, odrine mlinar že ob štirih zjutraj, prav | natihoma, | da ne bi vznemiril spečih.Čez teden pride postarna | A |
nemogoče, povedati Rusu, da me ne dajo. Prav | natihoma | so napregli voz in se odpeljali k rodbini.Tudi | A |
dekle pa čaka in čaka, da bo prišel njen fant | natihoma | vasovat k njej.Ko je odpela »Zabučale gore« | A |
se priplazili v kot, kjer sva ležala midva in | natihoma | klela italijansko artilerijo.Ena domačih žensk | A |
tudi molimo ne; saj ne bo nič boljše,« sem ji | natihoma | odgovarjal. »Kar ti moli, bo več izdalo, ker | A |
arhivu.« »Dolgočasnost živa!« vzdihnila je | natihoma | Olga proti Jelici. Mlajša sestra je | A |
Zaloskalska »Nedeljska bratovščina« deluje | natihoma, | menda zlasti zato, ker se boji, da bi budila | A |
sam zasuknil pogovor tako, kakor si je želela | natihoma. | »Tvoj lanski klobuk je še vedno dober. | A |
vnemala ciganko bolj kakor moji cekini,« se raduje | natihoma. | »Ha ‒ grof Ladislav, ti sam mi pomagaš pri izvršitvi | A |
nasmehom. »Dobro me je obral dedec bedasti,« se je | natihoma | jezil vitez Ahac. »Le čakaj, prismoda, zvečer | A |
sanj, grad mojih staršev!« je vzdihnil Omar | natihoma. | Kadarkoli je jahal v tej smeri, vselej mu je | A |
dvignil veliko čutaro spoštljivo kvišku in dejal | natihoma: | »Po pravici se bojim, da mi Turki vzamejo ta | A |
knjige, kar jih je bilo po sobi, na kup in jih | natihoma | šteje; nato gre pod streho, da vidi, kaj je | A |
si mislim. »Kaj pa je?« spregovorim tako | natihoma, | kot le mogoče. »Zakaj pa nisi hotela slišati | A |
kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Smejal se je | natihoma | začudenemu in jeznemu fantovemu obrazu in ni | A |
in pomislite čudo: bolelo me je v srcu, čisto | natihoma, | da je niso spoštovali, dasi umetnost ni bila | B |
najboljših letih in ki je Kajetan Ogrizek časih | natihoma | pomislil nanjo.Nasmehnila se je prijazno, on | B |
zatiranega in zaničevanega ljudstva ... KANDIDAT | natihoma | : Ampak tako si tega nisem mislil. ŽUPNIK | B |
pa, da je stara teta, ki je usmiljenega srca, | natihoma | odprla duri ter prinesla piruh. ST.: | B |
Kranjsko, - na rendezvous ... In sicer pridem čisto | natihoma, | samó k punci. - Povej mi, kjé pa je Zupančič | B |
Zupančič je doli. Izginil je kar | natihoma, | pa mislim, da se vrne. Kaj knjiga še ni izšla | B |
razloga za preplah. Taka stvar nikakor ne sme | natihoma | mimo.Ne gre samo za trgovino, izgubo denarja | D |
presenečen in razočaran strmel v prijateljico in | natihoma | rekel:»Dajmo jo ubiti.« Dečku se je stvar | D |
človeka«. Hkrati pa se je jasno zavedal, da se » | natihoma | približuje čas, ko bomo morali definitivno izreči | D |
urednikom dovoljevala, da so zmagovali, jih | natihoma | menjala in z njimi delila njihove zmage. Govorim | P |
delovanja, ki je učinkovala neverjetno trdno, se | natihoma | zamaje, tu in tam. Kmalu se spozna, da absolutne | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |