naravnost (1.301-1.400)

To je vse, Mate!“ Čutil je, da mu gleda	naravnost	v obraz in da je brala tam ves odgovor - jecljajoče	A
Ampak pomisli ... vsenaokoli se ozri, ne strmi	naravnost,	pa boš spoznala, kar sem jaz spoznal!... Rada	A
roko v roki in sva mislila, da sva se napotila	naravnost	v paradiž ... jaz pa sem se ozrl in sem spoznal	A
se mi je bleščalo v oči, če sem ji pogledal	naravnost	v obraz.In ni me zasmehovala tisti prvi hip	A
bom sedel ž njo v zlati voz ter se odpeljal	naravnost	v sveta nebesa.Tako sem upal, brat moj v bridkosti	A
trezen. Iztegnil je roko preko mize, strmel je	naravnost	v brata, klonil je glavo zmerom niže. ”Ali	A
spotaknila ta lepa in prijetna zvezda ter padla	naravnost	v sajasti dimnik in zažvenketala v kuhinji baš	A
Prijatelj, to ni tvoje maslo!“ - Če ga je vprašal	naravnost:	”Gašperin, ali si sam napisal nalogo?“ ... je	A
tisti človek, Bog mu povrni dobroto, sem šel	naravnost	k vojakom, kolikor sem bil mlad.Po vojakih sem	A
klobuk in sem skočil na klanec. Hitela sva	naravnost	čez polje, po ozki stezi ob potoku.Vas je bila	A
spodobi!“ Vrnila sva se v vas in sva se napotila	naravnost	proti župnišču.Peter je ostal zunaj pred ograjo	A
napol prestrašen, in tudi jaz sem mu pogledal	naravnost	v obraz in sem mu odgovoril z očmi. ”Tako	A
”Danke!“ ”Zatorej, Peter, pojdeva zdaj	naravnost	k njemu. Plačala sva mu stanovanje, zato imava	A
za mano kakor za človekom, ki se je napotil	naravnost	proti vislicam; jaz pa sem se okrenil na cesti	A
in brcal; natanko sem videl, kako so strmele	naravnost	name njegove velike zakrvavele oči.Čakal sem	A
Pokimal je vdrugič. ”	Naravnost	k meni pridi, pojdeva skupaj!“ Odpravila	A
Kakor v omotici sva se vrnila s Petrom v vas;	naravnost	v kotlino sva se napotila, v zapuščeni dom.	A
stol kraj mizice, tako, da mu je svetila sveča	naravnost	v obraz. Ta obraz je bil okrogel, droben	A
pomislil. Nenadoma je vzdignil glavo in se mi je	naravnost	mežikaje nasmehnil. ”To so pač spomini, prav	A
sami ljubezni, dobrote polni. Gledala me je	naravnost	s širokimi, svetlimi očmi in smehljala se je	A
in od srama si ni upala ozreti se prodajalki	naravnost	v obraz.Z negotovim glasom, jecljaje je prosila	A
krog vratu, pogledal jo takó nedolžno, otroško	naravnost	v obràz in zaklical s tenkim, ponosnim glasom	A
ki bi se ji veselo zasmejal, če bi ji stopil	naravnost	pred nos.To je bil on, zdaj pa si misli filistra	A
sključena za pečjó, lica uprta v dlani. Gledala ni	naravnost	nanj in njen pogled ga ni spremljal, ko je hodil	A
še nima, pa jih bo napravil... Zdaj pa se ozri	naravnost	proti mizi!Kdo, prijatelj, sedi tam?«	A
Naj me kar ubije ... najbolje bo!“ Hitel je	naravnost	domov po bližnjicah. ”Naj me ubije!	A
neumnosti nekaj izmislil!“ Tako se je napotil	naravnost	k nji.Stanovala je daleč kraj mesta in hodil	A
Samo drugam, kamorkoli. Ali zdaj je hodil	naravnost,	svetla pot se je odprla pred njim in ni se bal	A
je imela pisano ruto na glavi in je gledala	naravnost.	Nikoli in nikjer na svetu ni bilo takih oči	A
vrvi, vodilo ga je kakor slepca in prišel je	naravnost	v deželo svoje preteklosti.Priklenjen je bil	A
zgrešil je ulico, vračal se je na levo, bežal	naravnost,	kakor da bi taval ponoči v kolobarju.	A
prepregale njegove motne oči; pogledala mu je nekoč	naravnost	v lice, ko se je nagnil k nji, da se je skoro	A
jim ni odpenjal... Zasmejal se je in je pljunil	naravnost	v tiho‐nedolžni obraz.Zazdelo se mu je, da so	A
256 . / ”Ti ... tovariš Severin ... povej mi kar	naravnost.	“ ”Kaj da bi ti povedal?“ se je prijazno nasmehni	A
je šel. . / . / stran 258 . / Napotil se je	naravnost	k svojemu tovarišu.Stopal je po prstih, da bi	A
da je napósled pač vseeno, če jih stopa kdo	naravnost	ali v stran ... Samó časih je hušknilo mimo	A
je besede ter se čuval, da bi ne izpregovoril	naravnost	iz srca.To so bili besedniki javnega mnenja	A
desetimi leti nemogoče“. Naposled je ogovoril	naravnost	navzoče kiparje, slikarje in literate, zagotavljal	A
ne da bi odložil pero. Nato se je napotil	naravnost	k tistemu advokatu; iz neke posebne zlobnosti	A
prijateljskim, navdušenosti polnim pogledom Slivarju	naravnost	v oči. ”To je ... da se tako izrazim ... zibel	A
delih pa so bili tujci. Nekateri so nas celo	naravnost	sovražili, kdo bi jim zameril?“ ”Vi torej	A
samozavestnega, je bilo. zlagano: ni si ji upal pogledati	naravnost	v oči, ker se je bal, da bi mu hipoma ne prišle	A
na kolodvoru ga ni videl, zato se je napravil	naravnost	k njemu.Preden je bil odšel z Dunaja, je prenočil	A
slabo. Poizkusila je nekoč, da bi dobila delo	naravnost	iz trgovine v mestu; zaslužila bi več, če bi	A
baron, grof! Z milostno roko jih povabi, zapove	naravnost,	kot da bi imel hiše kar tako raztresene po mestu	A
ta mirna zadovoljnost strahovito dolgočasna,	naravnost	ostudna.Poslovil se je kmalu od njega ter se	A
misel mnogo pozneje, kakor da bi mu jih kričal	naravnost	v lice z zlobnim in škodoželjnim obrazom, ali	A
vanj le tihe, zamišljene oči, pogledale so mu	naravnost	in napeto v obraz, in Slivar je čutil od daleč	A
je nekoliko preko mize ter pogledal Slivarju	naravnost	v obraz: ”Kaj pa ti delaš?	A
rdečelični Neuner; od svetilke mu je padala luč	naravnost	na lica, tako da je bil še bolj rdeč, gladek	A
Ognil se je bil gostilnice, ali prišel je	naravnost	prednjo. ”Saj sem čisto bedast!“ si je mislil	A
branil. Slivar je udaril vdrugič, vtretjič,	naravnost	v veseli, rdečelični obraz.Dihal je težko in	A
svojih podplatov. Vrnil se je v predmestje,	naravnost	v Hladnikovo beznico. ”Dolgo te nisem videl	A
in ne more biti imena. Moje oči so strmele	naravnost	v dvoje drugih, široko odprtih oči.Te niso trenile	A
kraj usten že nagubančen; tudi on mi je gledal	naravnost	iz obličja v obličje, tudi on tiho, mirno, po	A
je razhudila in je sama poslala po grešnika.	Naravnost	v šolo je poslala ponj.Bila pa je v svojem papirnem	A
brez odlašanja in premišljevanja ... kam pač?	Naravnost	na otrokov dom.Kam bi otrok drugam pobegnil	A
Pa je čisto navaden - šmir!	Naravnost	puščoba in dolgčas!Tam in tukaj, kamor stopiš	A
kretnjo in pogledom, celo z besedo; molčali bi, pa	naravnost	koprne, da bi skrivnost razkričali. Ne samo	A
tisto Lucijo hodiš?« Krničar je pogledal Jakobu	naravnost	in skoro srepo v obraz, tako da je Jakob umaknil	A
je v zadregi in si ni upal ozreti se nikomur	naravnost	v oči. »Iz življenja prihajam, iz življenj	A
menoj; ker je bila vzdignila glavo, ji je pršelo	naravnost	v lica in pomežikavala je z očmi. ”Čez mesec	A
rešitve, kadar pošlje zasluženo kazen. Povem vam	naravnost,	da me je strah.“ Zlodej se je nejevoljno	A
ravni, beli cesti, mimo jagnedov in kostanjev,	naravnost	proti mlinu. ”Zakaj bi ne šel malo tja pogledat	A
da sem Bogu bližji nego kdaj in da gledajo	naravnost	name njegove očetovske oči.Naposled sem v molitvi	A
izpred oltarja, prepojeni z molitvami, segli	naravnost	do mojega srca.Cerkev je bila temna, hladna	A
svetla luč, vzdignila jih iz temè, pokazala jih	naravnost	drugega drugemu. Cerkovnik je prižigal sveče	A
Ker nikoli ni tratil besed, je vprašal kar	naravnost:	”Kdo je prvi v fari, ali župan, ali kdo drugi	A
zamolklim, narahlo trepetajočim smehom, ki zapoje	naravnost	iz srca in je bolj božajoč in bolj razumljiv	A
ga je osvojiti, kakor je pravica, treba ga je	naravnost	zgrabiti, objeti ga z obema rokama, izpiti ga	A
vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotila	naravnost	tja, pa nisem našla obleke.Kam ste jo spravili	A
gospod Vincencij, kako me radosti ... da, kako sem	naravnost	ponosna, da me počaščajo s svojimi poseti najizobraženejši	A
ne izreči. Umrl bi človek, če bi ji pogledal	naravnost	v obraz.Ana se je branila trepetaje; toda ni	A
bradi. Tako je stal in se ni ganil, gledali so	naravnost	nanj kakor pričarani.Gledali so in so ga videli	A
tik pred menoj; če zatisnem trepalnice, mi žgo	naravnost	v dušo, te žalostne, očitajoče oči. ”Hé!	A
pogrebci, kakor so ga vabili, temveč se je vrnil	naravnost	v mesto.Zakaj da se je bil razjokal, ni povedal	A
Mana. Šla sta, kakor sta bila, roko v roki,	naravnost	do županove krčme, naravnost med svate.	A
bila, roko v roki, naravnost do županove krčme,	naravnost	med svate. ”Pozdravljen, Pavle!“	A
čisto blizu, kak da sta bila šla ponevedoma	naravnost	do nje. ”Ni še noč,“ je rekel Pavle.	A
živé taki ljudje!“ Pavle je pogledal Lojzetu	naravnost	v obraz, izpregovoril je počasi in glas se mu	A
Hanca pa je pomislila in je rekla: ”Zdaj pa mi	naravnost	povej, kako bi ga sprejela in pozdravila, če	A
zunanjosti, ki je bila tako že zadosti smešna, nekaj	naravnost	grotesknega. Slovenski umetniki bi morali delati	A
začudenimi, od prevelikega veselja prestrašenimi očmi	naravnost	v dušo in samo enkrat v življenju sem videl	A
razumel tiste črke. Če je bila tiha, nezavedna,	naravnost	nedolžna zlobnost, porojena iz mirne in naturne	A
plahi pogledi. ”Vsakdanja reč!“ se je ozrl	naravnost	na Mileno.”Nakratko sem rekel, kar se po navadi	A
se je na steklenici ter odseval na steno --	naravnost	na prt svete Veronike. Sam je bil do dna srca	A
nesrečnico, izgubljenko! Padla je iz svete procesije,	naravnost	v jezero je padla; srebrno je zaškropilo, zaiskrilo	A
srede svetle ceste, spustila se v bleščečem loku	naravnost	v jezero. Ugasnila je -- mirno in tiho je romala	A
glasne radosti?“ je vprašala in mu je gledala	naravnost	v oči, s pogledom, ki je bila preteklost v njem	A
ki so stali pred njim. Njen obraz je videl,	naravnost	nanj je gledal; in zdelo se mu je, da so še	A
na cesti ne prahú, ne blata; človek je moral	naravnost	razodeti, kakšne čevlje da ima.Moji so bili	A
sem storil!“ se je zasmejal paglavec Zdenku	naravnost	v obraz. Zdenko ni odgovoril; sklonil se	A
kraja nikjer, je stal morda mlad popotnik.	Naravnost	drži cesta, izgublja se na obzorju v meglo;	A
ubožec, ampak tvoje oči so lepe. Poglej mi	naravnost	v obraz!“ Peter je zardel, ali pogledal je	A
nekoliko sklonjena, tako, da je svetila luč	naravnost	na njen obraz in na par svetlih kodrov nad čelom	A
lica, vzdignila mu je glavo in ga je poljubila	naravnost	na ustnice. Peter je bil zatisnil oči; ko že	A
in nerazumljivo je govoril; gledal je Petru	naravnost	v obraz s kalnimi očmi in Petrov obraz se mu	A
Ugledal ga je človek spodaj in je zakričal	naravnost	nanj: ”Ti tam gori, če bi rad bil gosposki,	A
tam, toda bledelo je, skoro bi se lahko ozrl	naravnost	vanj. Mirno je bilo nebo in ogenj je bil tako	A
Položil je bil roke lepo v naročje in je gledal	naravnost	v sonce.”Lačen sem in žejen!“ je mislil Peter	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani