naprej (201-300)

si grajšino. Naj gre pevec v daljno Kino, še	naprej	se pot mu kaže, naj si s tinto prste maže, naj	A
strahovi vsi ′z pekla spušéni bo ustrášil, od njega	naprej	podeni mirú ne bodo najdli v večni revi. Oči	A
je v nartemnejšem kóti pogled ta, brez miru	naprej	me žene v obupa brezne po brezkončni poti.	A
oklepi; strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;	naprej	me sreča gladi, ali tepi, me tnalo najdla boš	A
zacéli beží h človeku drugemu; od téga	naprej,	in brez mirú po zemlji béga. OD DOMA	A
vesélo z ljub'co govorim -- in v sanjah téh	naprej	bežím. Poljubim jo -- kakó gorí nebeški	A
gleda nazaj v nedolžno, čisto mladost, gleda	naprej	v neko daljno, svetlo prihodnost, ki hodi pred	A
car, oj car, pa zapovej, naj bela smrt beží	naprej!	Že krsta iztesana je, že postelj ti	A
”Ne prestanite, otroci, le togujte še	naprej:	tukaj dam vam te sandale, da slavíte	A
suknenih gredo pa v klobukih širokih gredo ‒ in	naprej	gredo in nazaj gredo in zapiskajo še v slovo	A
Ven bežim v polje samotno, še in še daleč	naprej,	samega sebe tam slušam, sebe in žalost brez	A
suknenih gredo pa v klobukih širokih gredo ‒ in	naprej	gredo in nazaj gredo in zapiskajo še v slovo	A
nocoj jo je zmel! . / . / stran 74 . / Še hodi	naprej	z negotovo nogo, čuj šum, kot bi peljal kdo	A
opravila, mala dela ob vsaki polni uri. Že korak	naprej	imajo žužki svoj kvartir. Čudežni delavci, ki	A
konja, da bi ujel kakšno misel, nato je odjahal	naprej.	Najin duel se je potegnil pozno v noč, globoko	A
desnica; dom kliče nas, svoboda in resnica,	naprej,	in zmaga venča sveto vojno!‒	A
‒	Naprej,	pa naj si sam razbijem čelo!« XXIV Ko je	A
Oblaček ti, ovčica bela! Po nebu plavaj mi	naprej;	Poglej, kaj draga moja dela, Da jo pozdravljam	A
bratoljubje sveto; Tvoj bode venec zmage nekrvave:	Naprej	moj narod ‒„Naprej zastava Slave!” Mladini	A
bode venec zmage nekrvave: Naprej moj narod ‒„	Naprej	zastava Slave!” Mladini Na tujem, zgodaj ločen	A
... Le dalje, le dalje, vedno	naprej,	Naprej do bele Ljubljane; Odpira se svet, pred	A
... Le dalje, le dalje, vedno naprej,	Naprej	do bele Ljubljane; Odpira se svet, pred mano	A
‒ čudo čudovito! glej! Konj ne premakne se	naprej,	Ne gane ga ostroga, Pribita mu je noga. Marija	A
breze veter se zaganja, tovariši so že odšli	naprej,	sama sva sredi teh samotnih vej. Z menoj, dekle	A
Brat moj kamen, bela cesta sestra moja, tira me	naprej	brez konca, brez pokoja. Kadar jaz odhajam,	A
strahu sem se nasmehnila in odbrzela po stezi	naprej.	Snoči po Ave Mariji vabljive mile glasove začula	A
po vrtovih stresa. A mi ne nehamo - smelo	naprej	grešimo, trmasti smo, zelo neuvidevni. Strokovno	A
nama uspeva pristna indiferentna etiketa.	Naprej	je treba. In midvá pač greva.	A
obrnil lista in šel na sever in na jug po svoje,	naprej	grem po osamljenem nabrežju mimo Splavarja v	A
zaslužil nič, le čudne votle face v bron klesal...	Naprej	bo treba, sem predolgo stal. Zaljubljenca pozdravim	A
prignal, zadégal nas na sedeže (»k′m zadej«) in se	naprej	po progi odpeljal (»hej, stari, ne tôk cukat	A
kuhinji razlaga špecerijo, pa glasen monolog	naprej	razpelje: »Tu ni ne norih bab, ne interneta	A
nežnosti, saj avtobus počaka in ne zdrvi takoj	naprej	brez naju, si ukradeva v podhodu pod postajo	A
tam mim, ga pozdráum in se mu nasmejim, pa se	naprej	odpráum. Druga takšna pesem, ki bi v tem kontekstu	A
našla odgovora niti na eden »Zakaj?« le to:	Naprej	ne bom mogla več in več ne bom mogla nazaj.	A
bodo znali tolči druge, da se bodo pretolkli	naprej,	v prvo vrsto, na vrh, da jih ne bo mogel nihče	A
tej, od tod še daleč gre moj hod, mudi se mi	naprej.	Goré še tri, doline tri mi prehoditi je, deroče	A
... A zdaj	naprej,	na grob njegov, po sodbi svetni klet, od svetih	A
Na zbiranje 108 Naša dela 109 Naše gore 110	Naprej	111 Ob povratku 112 Pobratimija 113 Pred odhodom	A
vekoméj! Tak neumni jezik blodi, noga nese me	naprej.	Ali srce se ustavlja, vse drugače govorí, le	A
pomladi poljé je cvetnó!« . / . / stran 111 . /	Naprej	Naprej zastava slave, na boj junaška kri!	A
je cvetnó!« . / . / stran 111 . / Naprej	Naprej	zastava slave, na boj junaška kri! Za blagor	A
se zvonovi glase, pogrebci se s parom vrste;	naprej	pa k pokoju neso sina ino mater mladó. Mogoče	A
Aktivni duh zbira slike. Poglej nazaj,	naprej!	Fakti preganjajo umetnost.	A
Rusija rdeča. No,	naprej!	Stolp osvobojenja. Ti. Ti. Ti.	A
živeti je le ekstaza, bratje borilci, z mano	naprej!	Predsmrtnica Vsi bodo dosegli svoj cilj, le	A
ustavljaš v tem zraku, svetlem in jasnem? Pojdi	naprej!	Tragedija na oceanu I Mrzel, mrzel je ocean	A
....................................... 214	Naprej	zastava slave .............................	A
morju plava, drevesa se priklanjajo. O, le	naprej,	o, le naprej, dokler je še vetra kej. Barčica	A
drevesa se priklanjajo. O, le naprej, o, le	naprej,	dokler je še vetra kej. Barčica po morju plava	A
po morju plava, jadra se razpenjajo. O, le	naprej,	o, le naprej, do brezkončnih krajev mej. Beri	A
jadra se razpenjajo. O, le naprej, o, le	naprej,	do brezkončnih krajev mej. Beri, beri rožmarin	A
eno zlato knofeljco.« . / . / stran 215 . /	Naprej	zastava slave Naprej zastava slave, na boj	A
/ . / stran 215 . / Naprej zastava slave	Naprej	zastava slave, na boj junaška kri! Za blagor	A
naš′ga treši gróm; prost, ko je bil očakov,	naprej	naj bo Slovencev dom; naj zdrobé njih roké si	A
tako razpeta in obenem zapeta, da hkrati »živi	naprej	in nazaj«. Če se v prvem razdelku Piščal resda	A
PESMI Besede tuja roka piše mi, in le smehljaj	naprej,	se mi zazdi, da le svarim se sama pred seboj	A
legla bi nazaj med nočne sanje in šepetala spet	naprej	besede, ki tamkaj le lahko verjamem vanje.	A
prvenca je najbrž ne bo preslepilo in bo še	naprej	pričakovala in tudi sama iskala soočenj in poti	A
poslanstva še vedno hočemo prikriti, ustvarjamo	naprej	svoj hrupni svet, ki smo ga vajeni. Iz tega	A
pleti ni kaj! Požanješ plevel in ga seješ	naprej!	PLAČILO ZA SREČO Oči vseh nas roteče vanjo	A
potov božjih in priprošnjo, po njenem toku bom	naprej	zaplul v deželo zveličavno in pogrošno. Prijazni	A
hodila sem, postajala utrujena, a ti si šel kar	naprej,	nisi se ustavil, vedno manj te je bilo, spreminjal	A
okoli mene. Jaz pa sem stala in nisem šla	naprej.	Šele pomlad mi je prinesla brstečih moči.	A
srečujeva se in poslavljava se v vrtincu časa	naprej	in nenehno in brez preobrata v drugo življenje	A
preobrata v drugo življenje; a čas se vrtinči	naprej	in nenehno in najin čas se izteka. Dotakni	A
odpirala, ker si tudi njegov sad in ker čas teče	naprej	in je tembolj resničen, čimveč zrelo svežih	A
začnem govoriti o prihodnosti, vidim milijone let	naprej,	zvezde me spodbujajo, postajam en sam pojoč	A
odhajal iz kuhinje, ko bi bil najrajši še jedel	naprej,	ko bi kaj imel; za zvečer pa ni ostajalo nič	A
opravil namreč prvo pomoč pri nezgodi, a da za	naprej	ne bi več mogel nositi odgovornosti za negotovi	A
mnogo zdravnikov, a povsod so mu menda kazali	naprej	in mož je zato menil, da nikdo ni znal pogoditi	A
Kdaj mislite končati?« je še vprašal in držal	naprej	mirno in nepremično. Začudil se je operater	A
kleščami zagrabil jezik v sredini in ga potegnil	naprej,	zakaj v ustni duplini se ni dalo delati.Kajpada	A
ako ne bo oskrbnina poravnana za pol meseca	naprej.	Bil je čisto osamljen in zapuščen.	A
Deček mi je izročil torbo in odhitel po klancu	naprej;	jaz pa sem splezal po lestvi navzgor v prostor	A
me je čakal duhovnik; cerkovnik je bil odšel	naprej.	Izza vipavskih gor se je dvignil ščip; bilo	A
razkadi nabolj srdit gnev. Od Fovškega kala	naprej	po puštalski dolinici nam je svetila luna, a	A
(zdravnik) je rekel v zadregi. »Stopite kar	naprej	v izbo!« Na vratih v izbo me je vrgel nazaj	A
Obe starki pa sta gnali svoj vreščavi klepet	naprej,	da ne pustita obrodnice v gotovo smrt.Umaknil	A
prosil, naj ne spravljam tiste njegove pijanosti	naprej.	Ko je videl, tako se je opravičeval, v svoji	A
Delo in pot vam plačam pošteno, če hočete že	naprej.	« »Ne naprej ne nazaj,« sem ga zavrnil.	A
vam plačam pošteno, če hočete že naprej.« »Ne	naprej	ne nazaj,« sem ga zavrnil.»Pred pol letom mi	A
mirno godel svojo enolično pesem na skrinji	naprej.	Z lahkimi nogami in še lažjim srcem sem v jasni	A
je zlezel v bližnji mestni vrt. Tako je šlo	naprej,	ne vedno gladko, ker se je rado kje kaj zataknilo	A
več ko polletno odsotnost! Zdaj pa moram še	naprej,	da ne bo preveč skrbi doma in zamere pri krutem	A
ji že bolj tuji; zakaj bo varčevala od zdaj	naprej...	Od sadovnjaka sem je slišati čez cesto	A
Hvala lepa! Čast mi je bila in tako	naprej...	Ho, še smo »ptiček«,	A
surovejših dovtipov o »Starem mestu« in tako	naprej	ne sliši več.Slep in gluh je za okolico, vsa	A
proč od sebe, češ da prinaša smolo... in tako	naprej...	Drozeg dobiva - ves razigran, razmahan	A
Taka »svinja«! In kar	naprej!	Nazadnje ga še ponesemo na vlak.	A
očetovi nesreči, o možnosti ozdravljenja in tako	naprej...	Za trenutek - ob bolniški postelji - se jima	A
je pomenilo „nemško” šele od ca. 15. stoletja	naprej!	34 Gregor V. (+999), s posvetnim imenom Bruno	A
beraških in pridigarskih redov, je od 13. st.	naprej	skokovito naraščala. 42 Npr.Stiški, Starogorski	A
severnih predelih Karantanije od 14. stoletja	naprej	že navajalo nemški jezik za svoj materni jezik	A
Postojna ‒ Ljubljana ‒ Trojane ‒ Celje ‒ Gradec in	naprej	proti Dunaju.Tako je današnja osrednja Slovenja	A
teče čez most na drugo stran proge? Naj teče	naprej	po cesti?Takrat stražnik sproži telo in stegne	A
»A zdaj moramo po premog.« A	naprej	slonijo ob ograji, ko da jih vročina drži priklenjene	A
v presledkih padati na tla. Vsi so sproženi	naprej	in zdaj na mah izgine utrujenost ob štropotanju	A
je počival stojé in glava je bila sklonjena	naprej.	Ko je čez čas stal na mizi, se roka dolgo ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani