napol (701-800)

nobeden takšne butice kot ti, pa še tvoja je	napol	piškava...« Daljni sorodnik Jurij Zavašnik	A
Stritar. Nalahno se je sklonil k meni in mi	napol	glasno zašepetal: »Moje pesmi si zagotovo bral	A
bližnji Italiji v Beli peči, votlino nam je	napol	zastonj pozidal domači zidar Peter, kip pa sem	A
rekel Ronaldo, ko sta se tako oblačila, oba še	napol	naga. »In?« je rekla Luiza.	A
otožnih lesenih koč in z majhnimi okni strahóma	napol	gledala v trdni sivi grad nad seboj, napol pa	A
strahóma napol gledala v trdni sivi grad nad seboj,	napol	pa se prisojno nagibala v dolino k polju, ki	A
Tovorniki so se spogledovali in smehljali,	napol	so mu verjeli, napol so dvomili; ugovarjali	A
spogledovali in smehljali, napol so mu verjeli,	napol	so dvomili; ugovarjali mu niso več, pretrudni	A
drugo misel. »Ljudstvo ni slabo, čeprav je še	napol	pogansko.Vse šege so poganske in mišljenje včasih	A
gor, saj opravil ne bom dosti,« je naposled	napol	obljubil. Ljubin se je vračal prav slabo utolažen	A
skrivnostnega večera hoteli pokazati?« se je spomnila že	napol	vesela. S seboj je imela češuljo bezgovega cvetja	A
postajajo tresoriti, uporni, najbolj pa Hotimir!« je	napol	lagal, napol govoril resnico. »Molil bom, da	A
uporni, najbolj pa Hotimir!« je napol lagal,	napol	govoril resnico. »Molil bom, da bi se premislili	A
»Veste, iz same radovednosti!« je oče dejal	napol	resno, napol smešno.»Koliko naj potlej zaleže	A
same radovednosti!« je oče dejal napol resno,	napol	smešno.»Koliko naj potlej zaleže očetova beseda	A
vračala domov, ji je oče pravil, da jo je bil že	napol	obljubil Urhu.Pa Urh mu nemara ni bil več prav	A
ne smeš vselej verjeti!« »Da, svobodnjak je,	napol	gospod, saj nosi dolge lase in meč ob bedru	A
bogati trgovci in niso imeli drugih otrok. Ko je	napol	odrasel, so ga poslali v Čedad, da bi se izšolal	A
sodu. »Kakšen pa si spet?« ga je Urh pogledal	napol	nejevoljno, napol dobrovoljno.»Glej, na pot	A
spet?« ga je Urh pogledal napol nejevoljno,	napol	dobrovoljno.»Glej, na pot sem te hotel poslati	A
Tako bo bolj vljudno in prijazno, čeprav bi ga	napol	pozabil spotoma.« »Pisanja ti ne dam nobenega	A
jih prav tesno in na debelo oblačili s suhimi,	napol	ustrojenimi govejimi kožami. »Bog pomagaj!«	A
bolečine, so božale grofično Zofijo, in ušesa so le	napol	poslušala starega Ostrovrharja, ki je nadušljivo	A
molčečega Majnhalma, ki je že prej na bojišču le	napol	poslušal veliko hvalo svojega hrabrega dejanja	A
In čebele? In vse urejeno gospodarstvo,	napol	skrito v prekrasni sadni vrt?Srce mu je zaplalo	A
stresala v tihem smehu. Ponosni Trlep mu je	napol	obrnil hrbet in rekel z lahkim zamahom, vsako	A
vsake besede, kako mu je odleglo, da ni več samo	napol	gospodar. Močno dobro se mu je zdelo, da je	A
ki zapoje čuvstveno pesem. Še enkrat se oči	napol	odpro in se nasmehnejo: »Duša, umekni se: ploha	A
prijetnimi, a komaj tolikimi dlačicami, kakor jih ima	napol	zrela breskev.‒	A
vasi velike in polne ljudi, naše pa zanikrne in	napol	prazne.« »Prevelika strogost ni dobra,« je Kozjek	A
zdelo, da sem ga grozovito počil!« je momljal	napol	zadovoljen, napol uplašen.Ognil se je velike	A
grozovito počil!« je momljal napol zadovoljen,	napol	uplašen.Ognil se je velike ceste in pompljal	A
nas tolažili ondan.« »Saj vidiš, suša je že	napol	vzela oves, kakor bo še vse drugo, če se nas	A
mrtvega otroka; to jo je udarilo tako, da je	napol	zblaznela; še zdaj je včasih nekoliko z uma	A
Nesrečna družica moje matere je zdaj tu in je	napol	zmešana,« je naposled izdal.»Zvesta duša je	A
dušo, povedal, da jih je najel neki Gregor,	napol	gospod ali kdo. Med mrtvimi so potlej res našli	A
najhujše. Pred svečnico, tisti dan je stresla iz	napol	odprte bele kurjice otrplo čebelico in se ni	A
da Volkuna ne da in da ne gre * planinski,	napol	v zemljo vkopan hlev za krniškega tretjineka	A
od mračne svetlobe v ovčjaku na sončni luči	napol	oslepelo drobnico. Vse kakor ga je učil oča	A
leso, se je že lotil Marka: »Le počemu prenašaš	napol	crknjenega jagnjeta skozi vas, da se nam ljudje	A
jedjo ves čas nekaj razmišljal, se je komaj	napol	pokrižal, pa je bil že zunaj.Drugi so šele dobro	A
vetru za zlomka ni rad spustil tropa. Kakor	napol	slep se je vselej sukal po vetru pred jarci	A
ukazal, naj pazi, da ne bo živina ušla skozi	napol	polomljen plot na sečo. Tretjinek pa je prepustil	A
Čigava pa je krava?« »Res sem	napol	zmešan, ko še tega ne pogledam,« je priznal	A
konji ob travo. V pokritih tamorih, večinoma	napol	v zemljo vkopanih, je prežve kovala goved, Žorgovi	A
cokle in planil iz koče k staji. Obstal je pred	napol	odprto leso, se sklonil k zemlji in se zagledal	A
Polno košarico jih je nabrala. Samo nekaj	napol	zrelih je pojedla sama.Druge je vse nesla oču	A
vstali in se tesno stisnili drug k drugemu. V	napol	nepokritih, v zemljo vkopanih stajah so se prelegale	A
Pomagajte!«	Napol	oblečeni so prihiteli ljudje iz hiš: »Kaj imata	A
Preveč ga nikar!« »Če ga	napol	ubijem, bo še vedno premalo.«Znova so zapele	A
tako temnih kakor ugašajoče oglje, in za njimi	napol	razcvela očnica. Kakor blisk, ki preseka temo	A
je zbral vse rože, zagorele in temne murke in	napol	razcvelo očnico, in jih zataknil za vrvi krog	A
nekaj hrušk, ugriznila v eno, pa ji ni teknila.	Napol	dojedeno je vrgla prašičem, ki so bili v svinjariji	A
Togotna je odšla. V koči pa je	napol	mislila, napol godrnjala: »Tako hudo naj se	A
Togotna je odšla. V koči pa je napol mislila,	napol	godrnjala: »Tako hudo naj se godi Podlipnikovi	A
bi še vedno nosil kiras in čelado in jim je	napol	tiho zaupal: »Naj nikar ne misli Višnarjev,	A
drugega za drugim Jožu, ki je stal pod skalo,	napol	zasut v sneg.Kakor bi se bal, da bo ostal zapuščen	A
nad njim. Tako se ga je prestrašil, da je	napol	mrtev prisopihal v Moste.« Podgošar in Marko	A
jih niso že volkovi ali ris.« »Veš, takole	napol	podivjan jarec je kakor srnjak.Vse bolj tenko	A
plačal, je vstopil v gostilno Višnarjev Šimen,	napol	prazničen.Tomaž je potrkal z bičevnikom ob tla	A
Porežite vrvi in rešite konje!« Proti jutru se je	napol	zavedel.Mama in Ančka sta bili objokani: »Zakaj	A
pogledajo na gnoj in poiščejo črva ali vsaj	napol	prebavljeno zrno žita. Namesto trdega ropota	A
da je Marku zdrsnila kučma na tla in da se je	napol	zavedel in dvignil glavo.Miha je buljil vanj	A
tako čudno?« vpraša Elza, na pol v sodnika in	napol	v Medena obrnjena. »Seveda!« reče naglo ta,	A
Čigav pa si, ti ‒ duša pritepena?« vpil je oni	napol	jezno, napol radovedno. »Znojilčev sem!« menil	A
‒ duša pritepena?« vpil je oni napol jezno,	napol	radovedno. »Znojilčev sem!« menil je Marko.	A
naokrog. Bilo ni več smrek; le krivenčasti,	napol	podrti borovci so rasli med nizkim, grbavim	A
pogledat. Ovbe, Tinkina košarica je bila še	napol	prazna! Zakaj močnice so bile tako dobre, da	A
oblekel v staro, oguljeno obleko, ki mu je bila	napol	prekratka.Nato je stopil še enkrat k materi	A
vanjo vsajen nizek, lesen križec, ovenčan z že	napol	uvelimi rožami.Ves grob je bil posajen z živimi	A
pobožne zdihljaje. Muzelj pa se je dvignil	napol	v grelnici in obraz se mu je raztegnil v zadovoljnem	A
ustavil kraj Židarjevega doma. Hiša je bila nizka,	napol	zidana, napol lesena.Stala je tik ob cesti,	A
Židarjevega doma. Hiša je bila nizka, napol zidana,	napol	lesena.Stala je tik ob cesti, krog in krog obdana	A
Košutnik, a že ga je obšla težka slutnja in je že	napol	vedel, kaj je prignalo oba ponoči k njemu.Brez	A
oče zarobantil, na vso moč je zarobantil in se	napol	dvignil na grelici.‒ »Mir, vam rečem!« je zavpil	A
motil samo stari oče, ki je cmakal iz svoje	napol	zamašene čedre in glasno puhal okrogle dime	A
Kaj je, pobič?« Gab se je stresnil in se	napol	dvignil.Še je malo pomolčal, potem pa rekel	A
in Gab se je prebudil ves začuden. Vstal je	napol,	gledal okrog sebe in si mel oči.V prvih trenutkih	A
lepo napeti, stoji enonadstropna svetla hiša z	napol	zabrisanim napisom »Gostilna pri Žolni«.	A
njimi je stala litrska steklenica vina in trije	napol	izpraznjeni kozarci.Govorili so med seboj tako	A
Dvorana je bila velika, a opremljena je bila	napol	kmetiško, napol orientalsko.Na surovo stesanih	A
velika, a opremljena je bila napol kmetiško,	napol	orientalsko.Na surovo stesanih mizah je bilo	A
poznam, ki te bo z veseljem kupil,« je menil Juri	napol	šaljivo in napol resno. »Kdo bi to neki bil	A
veseljem kupil,« je menil Juri napol šaljivo in	napol	resno. »Kdo bi to neki bil?«	A
Juri je našel Katarino v njeni sobi. Bila je	napol	opravljena in sramežljivo je skrila svoje gole	A
pokonci. Šele zdaj se je zopet zavedla, da je le	napol	opravljena, da so gole njene roke in njen vrat	A
čista in nedotaknjena kakor angel v nebesih.« »	Napol	gola ženska, ki se ziblje v svoji spalnici na	A
vitezi, da ne zakasnite prave ure. Vrata so že	napol	odprta sovražniku,« je nadaljeval. »Med nami	A
Katarino Zoranovo. Konzul Ottobone jo je ponoči	napol	golo dobil v tvojem naročju!« Krepki, neustrašni	A
Katarina zame izgubljena.« Govoril je to pri	napol	odprtih vratih v trenotku, ko je hotel stopiti	A
je dihnila Hema, videč da je koča pod drevesi	napol	sežgana in da se iz nje vali dim.»Koča še gori	A
napora zgrudila skoro brez zavesti poleg svoje	napol	mrtve prijateljice. XXIII Vojni načrt devinskega	A
premagal. Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega,	napol	golega gnal iz Zatičine v Ljubljano in od tam	A
že, ko so Jernej Kos in njegovi hlapci nesli	napol	mrtvo Polonico iz hiše. »Lahko bi to	A
život, in kri mu je bušila v vrat in v glavo.	Napol	skrit za časopisom je sledil vsaki njeni kretnji	A
strani troje praznih miz. Dama je bila obrnjena	napol	proti njemu, on je sedel tako, da je imel obešalo	A
hiti v sobo in reče pogumno materi, ki sedi	napol	slečena na postelji: »Veš kaj, ‚voditelji’ imajo	A
oče? Jaka je preložil noge, se obrnil počasi	napol	nazaj in se oglasil važno in trezno, kakor po	A
Potemtakem ti misliš, da prideta vsak zase?!« vpraša	napol	in napol sklene Janez Godbenik vse v globokem	A
misliš, da prideta vsak zase?!« vpraša napol in	napol	sklene Janez Godbenik vse v globokem premišljevanju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani