Umikajo se skozi zasun pregradne stene. Arok se ne more znebiti občutja, da mu Anada odpira smisel, na katerega menda ni naravnan, ali pa ga je v svojem ždenju in prehajanju že pozabil in je zbrisan ali komaj zaznavno utrt v pomnjenje. Gleda jo in samosprejemno zazna, da je to ona in da je ta ONA ločilo med njuno človeškostjo.