nova beseda iz Slovenije
direktorje. Beseda pomeni natančno isto kot | management | in je prikladna tudi za različne povezave, npr | C |
pretežni meri prevzeli kar besedo manager in | management, | čeprav se ji v izpeljankah in v drugih slovničnih | C |
preučevanje managementa začelo v 20. stoletju, se je | management | pojavil že v davni preteklosti in se razvijal | C |
469-399 pred našim štetjem) ugotavljal, da je | management | enak v zasebnih in državnih zadevah in kdor | C |
vlogo. Posamezniki v 19. stoletju že preučujejo | management | in razmere v podjetjih.Owen (1771-1858) je | C |
med managerjem in podrejenimi. Njegov pomen za | management | je odkril šele F. B. Gilbreth. Pojavijo se tudi | C |
ločena od tehnične in drugih poslovnih funkcij; | management | so bile bolj funkcije financiranja, prodaje | C |
podjetnikih, lastnikih. Približno sočasno sta se | management | in vedenje o managementu razvijala tudi v Ameriki | C |
1878), manager pri železnicah, meni, da dober | management | temelji na disciplini, podrobnih opisih dela | C |
delo zaposlenih ni doseženo le s plačo. Pravi | management | napolni podjetje z življenjem, inteligentnostjo | C |
motivacijo in spoštovanje. . / . / stran 67 . / | Management | se je razvijal in uporabljal tudi v železarstvu | C |
je pripeljal tudi do problemov, ki zahtevajo | management | in večje vedenje o njem. KLASIČNE TEORIJE | C |
KLASIČNE TEORIJE MANAGEMENTA Znanstveni | management | Med glavne začetnike preučevanja managementa | C |
razme re in navade, kot so neučinkovitost, slab | management, | predvsem pa pomanjkanje usklajenosti in sodelovanja | C |
navedeno stanje ni krivil delavcev, marveč prej | management. | Menil je, da bi morali managerji ustrezno oblikovati | C |
V svojih prispevkih in pozneje v delu Shop | management | 25 je zapisal svojo filozofijo, da so časovni | C |
nizkih stroškov dela. Taylor ugotavlja, da je | management | zahtevno delo in da sposobnih managerjev ni | C |
s katerimi lahko izvede nalogo Znanstveni | management | je ena od klasičnih šol preučevanja managementa | C |
osebo težko najti, je predlagal funkcionalni | management. | Manager mora razvijati vedenje o vsakem elementu | C |
managementa od drugih funkcij v podjetju. Zanj je | management | nekaj povsem drugega kot tehnična, danes bi | C |
danes bi rekli poslovna dejavnost, hkrati pa je | management | po njegovem mnenju za uspešnost poslovanja najpomembnejša | C |
funkcija. Fayol tudi ugotavlja, da kolikor više je | management, | toliko večji je obseg opravljanja managerske | C |
managementa, ki mu upravljanje omogoči delovanje. | Management | opredeljuje kot funkcijo, ki je sestavljena | C |
kadrovanje (staffing). Organizacijo izvaja | management | z ukazovanjem. Ukazovanje je po njegovem močno | C |
funkcije managementa. Fayol ugotavlja, da je | management | enak v vseh organizacijah in da se ga je mogoče | C |
Funkcijo managementa loči od poslovnih funkcij in | management | razčleni na planiranje, organiziranje, ukazovanje | C |
/ . / stran 72 . / Ko je Fayol opredelil | management | kot samostojno dejavnost, je ugotovil potrebo | C |
Eno od takšnih področij je nedvomno strateški | management | , ki preučuje vlogo managementa v težko predvidljivem | C |
dolgoročno. Temu nasproti stoji operativni | management | , ki gradi predvsem na spozna njih tehničnih | C |
tehničnem pogledu. Posebno mesto zavzemata tudi | management | spreminjanja ali inovacijski management in projektni | C |
tudi management spreminjanja ali inovacijski | management | in projektni management.Ljudje, katerih preživetje | C |
spreminjanja ali inovacijski management in projektni | management | .Ljudje, katerih preživetje je bilo v preteklosti | C |
spreminjanju. Prav to spreminjanje preučuje | management | sprememb.V organizacijskem pogledu pa je to | C |
v katerih sodeluje vrsta zaposlenih. Prav | management | projektov se ukvarja s temi problemi. Svoje | C |
temi problemi. Svoje značilnosti ima tudi | management | v podjetjih v krizi. Govorimo o kriznem managementu | C |
managementu. Vsebinsko se precej razlikujeta tudi | management | sestavljenih podjetij (korporacij) s poslovno | C |
korporacij) s poslovno - enotno organizacijo in | management | manjših podjetij s poslovno - funkcijsko organizacijo | C |
vse bolj pomembno področje predstavlja tudi | management | ali ravnanje trajnostnega razvoja, ki zahteva | C |
prilagodljivosti in ne le na učinkovitosti. | Management | kakovosti in odličnosti, management znanja in | C |
učinkovitosti. Management kakovosti in odličnosti, | management | znanja in podobno govorijo o današnjih poudarkih | C |
navzoča neposredna povezanost z uporabniki. | Management | nedobičkovnih združb je v bistvu podoben, če | C |
zahtevajo pozornost izbiri in planiranju kariere. | Management | zahteva vse več sodelovanja; njegova moč vse | C |
usklajevanje zahteva novo delovanje: zahteva | management | in managerje. 2. | C |
5. Sam | management, | predvsem pa posamezna managerska dela so se | C |
z razmerji med ljudmi, z organizacijo. Tako | management | ni zgolj tehničen proces, kot smo ga doslej | C |
managerjih? V kolikšni meri meniš, da se je | management | mogoče naučiti.V kolikšni meri se manager rodi | C |
Fayola in drugih klasičnih organizatorjev na | management | podjetja. 17. | C |
managerji. Vsak posameznik bi želel vedeti, ali je | management | poklic zanj; ali njegove osebnostne in druge | C |
takšni odločitvi. Velja tudi opozoriti, da so za | management | v birokratsko organizirani združbi potrebne | C |
5. 10. Hellriegel, Don in John W. Slocum: | Management, | 7. izdaja, South-Western College Publishing | C |
A.: Decision Analysis: Practice and Promise, | Management | Science, letnik 34, 1988, strani 679-695. 17 | C |
Rozman, Rudi, Jure Kovač in Franc Koletnik: | Management, | Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1993, strani | C |
strani 25-31. 18. Rozman, Rudi: Kako prevesti “ | management” | v slovenščino: management, menedžment, upravljanje | C |
Rudi: Kako prevesti “management” v slovenščino: | management, | menedžment, upravljanje, poslovodenje, vodenje | C |
1911, strani 15-16. 24. Daft, Richard L.: | Management, | 3. izdaja, The Dryden Press, Fort Worth, 1994 | C |
36. Black J. Stewart in Lyman W. Porter: | Management, | Prentice-Hall, Upper Saddle River, NJ, 2000 | C |
53. Schermerhorn, John R. Jr.: | Management, | 6. izdaja, John Wiley&Sons, New York, 1999, | C |
organizacije in tehnologije, s čimer se je razvil | management | kot teoretska disciplina in kot način vodenja | C |
observatorij 2000, Inštitut za podjetništvo in | management | malih podjetij, Maribor 2000, str. 8. Mala | C |
Vlada in njeni ukrepi | Management | Tehnologija in R&R | C |
VII. | Management, | organizacija in lastništvo VIII. | C |
najem podjetjem (obrtnikom, novim podjetjem) / | Management | cone POVZETEK POGLAVJA | C |
Podjetništvo in mala podjetja. V: Stane Možina, ur., | Management. | Didakta, Radovljica, str. 886-937. 25. Franci | C |
funkcije in njeno razdelitvijo na upravljanje, | management | in izvajanje.Ta razdelitev se najbolj jasno | C |
Prav zato sta bili obe funkciji, upravljanje in | management, | tesneje povezani. Posledica različnega razvoja | C |
angleški pisci večinoma obravnavajo upravljanje in | management | njihovih podjetij, nemški in drugi evropski | C |
planiranjem. Drugič, odbor daje predloge, ki jih | management | po svoji presoji upošteva.Tretjič, usmerjevalni | C |
usmerjevalni odbor lahko in mora zahtevati, da | management | strateški plan pripravi. Za nemški nadzorni | C |
oziroma njegovo uspešnost kontrolira predvsem | management | z namenom, da bi ob ugotovljenih odstopanjih | C |
razvijejo tri ločene temeljne funkcije: upravljanje, | management | ali ravnateljevanje in izvajanje. 2. | C |
upravljanja od informacij, ki jih posreduje | management. | 5. | C |
osebje so izvajali vrsto ukrepov, značilnih za | management | podjetij v krizi.Obenem se je podjetje preoblikovalo | C |
podjetja. Profesorja sta poznala poslovanje, | management | in organizacijo podjetij; oba sta bila v preteklosti | C |
razumevanje kultur dežel in organizacij pomembno za | management | kaj nam pojavni znaki kultur povedo o vrednotah | C |
razlikujejo kulture raznih dežel in kaj to pomeni za | management | kakšne so nekatere značilnosti kultur podjetij | C |
podjetij in drugih organizacij kdaj naj | management | kulturo dežele ali organizacije uporablja in | C |
Strpnost do različnosti ima za managerje in | management | še poseben pomen.Managerji si lahko le redkokdaj | C |
tehnologija, glasba itn. - Parkirišče: prostori za | management, | poslovne obiske itd.- Družabni prostori: prostori | C |
kultur organizacij in okolja nadvse pomembno za | management. | KULTURE - | C |
večinoma nekoristno preziranje kulture, skuša | management | bodisi prilagoditi strategijo obstoječi kulturi | C |
sredstev in časa, kot spremljanje kulture. | Management | lahko izrablja kulturo: precej uspešnosti Slovenije | C |
dobro vedo in usmerjajo svoje nakupe k nam. | Management | lahko skuša spreminjati kulturo: po sedmih desetletjih | C |
lažje navaditi na razvade, kot na vrline. | Management | se lahko ne meni za kulturo: kar precej primerov | C |
Preglednica 5.8: Kako se lahko | management | loteva kulture? Kultura kot orodje strategije | C |
Kultura kot orodje strategije. | MANAGEMENT | IZRABLJA PREDNOSTI KULTURE - prilagaja strategij | C |
prilagaja strategijo kulturi | MANAGEMENT | SE NE MENI ZA KULTURO - strategija ne upošteva | C |
strategija ne upošteva kulture | MANAGEMENT | PODPIRA DELOVANJE KULTURE - strategija in | C |
strategija in kultura se dopolnjujeta | MANAGEMENT | SKUŠA SPREMINJATI KULTURO - kultura naj se | C |
na silo, z ukazovanjem in prepovedovanjem. | Management | naj le krepi ali slabi sestavine, ki jih kultura | C |
skušanjem novih podmen in usvajanjem novih vrednot. | Management | snuje, ustvarja, usmerja cilje in strategije | C |
pa sredstvi za doseganje ciljev organizacije. | Management | sicer kratkoročno ne more pomembno spreminjati | C |
anizacije. Spreminjanje kulture je velika naloga za | management | in terja 5 - 10 % vsega časa managerjev; prilagajanje | C |
Spreminjanje kulture ne more urejati zadev, ki naj jih | management | ureja z drugimi instrumenti. Skrbi za kulturo | C |
drugimi instrumenti. Skrbi za kulturo vršni | management | ne more delegirati Spreminjanje kulture terja | C |
sodelavce, ki poosebljajo zaželene nove vrednote; | management | naj si skuša zagotoviti soglasje ožjega kroga | C |
DELOVANJE MED KULTURAMI | Management | se lahko načrtno loti spreminjanja kulture le | C |
zahtevno, dolgotrajno in tudi tvegano početje. | Management | ima pri tem pomembno vlogo z osebnim zgledom | C |
uspešnost delovanja te organizacije. Naj se | management | loti spreminjanja te kulture, naj ji prilagodi | C |
obravnavanju etike managementa kako | management | presoja etičnost rutinskih, analiznih in intuitivnih | C |
obilo jih je nasprotujočih si ali mimobežnih. | Management | obstane le, če zmore te interese dovolj usmerjati | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |