management (201-300)

nazadnje po dosežkih, samouresničevanju. Te potrebe	management	bolj ali manj lahko poteši, deloma lahko celo	C
ORGANIZACIJA 	Management	/ Strokovnjaki / Izvajalci / Dobavitelji Odjemalci	C
udeleženci / Notranji (ne)etični pritiski 	MANAGEMENT	/ MANAGERJI Preglednica 6.1: S kakšnimi	C
humanitarne funkcije. Kodeksi etike, ki obravnavajo	management,	so sorazmerno novi.Pred njimi je nastalo mnogo	C
interesom lastnikov in drugih vplivnih udeležencev,	management	pa obstaja zato, da obvladuje organizacijo,	C
tožniku, ne na obtožencu). V svetu, kjer deluje	management,	je torej etično odločanje in moralno delovanje	C
Kodeks svetovalcev managementu: Združenje za	management	consulting Slovenije 8. Russelove “zapovedi	C
Practical Business Ethics, New York: American	management	Association, str. 69 9. 10, 11, 12. povzeto	C
Practical Business Ethics, New York: American	Management	Association, (str. 72-73). 23. Tavčar, Mitja	C
managementa, Ljubljana: Institut za evalvacijo in	management	v raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana	C
naključju, jih je treba na določen način planirati.	Management	si ne more dovoliti, da bi bila njegova organizacija	C
od zgoraj navzdol. To pomeni, da najvišji	management	postavlja glavne cilje, srednji in nižji management	C
management postavlja glavne cilje, srednji in nižji	management	morata izvajati svoje cilje iz ciljev višjih	C
stvarnejše in njihovo uresničevanje lažje.	Management	planira, ker ima od tega koristi, ki so večje	C
okolja organizacije. Postopkov za uspešni	management	je več. Spajanje intuitivnega in sistematično	C
pa kaj se je zgodilo npr. Xeroxu), če bi se	management	omejil le na reševanje dnevnih problemov.Pri	C
težko trditi, da ni uspešna organizacija.	Management	je v organizaciji odgovoren za to, da je planiranje	C
prihodnosti nismo sposobni natančno predvidevati. Za	management	je pomembno, da ve, na katere ne predvidene	C
nekaj metod. Gre za metodo, pri kateri najvišji	management	subjektivno ocenjuje prodajo. Gre za metodo	C
Jr.,	Management,	New York, 1992, str. 249. 6.	C
(brez pomoči ali s pomočjo drugih) najvišji	management	v organizaciji.Subjektivno globalno ocenjevanje	C
organizacije. Težko je zanikati, da bo dober	management	znal izkoristiti ugotovljene prednosti organizacije	C
strateškega planiranja, znani kot strateški	management	, posvečajo uresničevanju in kontroli uresničevanja	C
uresničujemo. Ob njih rasteta zanimanje managerjev in	management	teorije za uresničevanje strateških planov organizacij	C
uresničevanjem strategije (navadno imajo naslov strateški	management)	ali celo zgolj z uresničevanjem strategij.	C
je orodje, ki ga ima v organizaciji na voljo	management.	Omogoča povezovanje informacij z odločanjem.	C
uravnoteženih kazalcev uspešnosti terja, da si	management	jasno opredeli strateške cilje organizacije	C
managerjev, ki je odgovorna za projekt. Ta	management	odloča o potrebnih poslovnih prvinah, kot so	C
sila, proizvodne zmogljivosti itd. Projektni	management	deluje kot središčna točka vseh projektnih	C
organizaciji. Lahko bi rekli, da je projektni	management	najvišji management za posamezni projekt, saj	C
bi rekli, da je projektni management najvišji	management	za posamezni projekt, saj planira, organizira	C
zadovoljna oba vodja. Linijski in projektni	management	se morata usklajevati, tako da nastaja čim manj	C
Ne glede na možne slabosti prihaja projektni	management	pri uresničevanju strategij v poštev v mnogih	C
predeljen splet zaželenih rezultatov. Projektni	management	 je najvišji management za posamezni projekt	C
rezultatov. Projektni management je najvišji	management	za posamezni projekt.Njihova izvedba ni mogoča	C
kratkoročnem planskem obdobju. Za najvišji	management	organizacije je najpomembnejši izložek iz tega	C
potem prejemajo organi upravljanja in najvišji	management.	Če upravljalni organi in najvišji management	C
management. Če upravljalni organi in najvišji	management	niso zadovoljni z izdelanimi plani in s poslovno	C
izdelkov Vir: D. R. Hansen, M. M. Mowen,	Management	Accounting, South-Western Publishing Co., Cincinnati	C
katerih izvedba traja dalj časa. Projektni	management	vnaša v organizacijo začasno organizacijsko	C
oblastniki. V izvrševanju pa strokovno odločajo	management	in managerji organizacije, ob njih pa v izvajanju	C
želenim stanjem in izidom za njihovo doseganje.	Management	in managerji so odgovorni za posledice odločitev	C
so predvsem stvar managementa tega podjetja.	Management	ureja zadevo in odloča. Problem je zadeva, pri	C
ganizacije. Managerske odločitve so najprej (vršni	management)	v snovanju in opredmetenju organizacijsko-političnih	C
Logično se ponuja nadaljevanje v strateški	management	in v strateško odločanje ter v izvajalni management	C
management in v strateško odločanje ter v izvajalni	management	z izvršilnim taktičnim in izvajalnim odločanjem	C
upravljalska odločitev, čeprav jo lahko predlaga tudi	management.	Končna odločitev je last niška.	C
zadev in odločanje v podjetju, Visoka šola za	management	v Kopru, Koper 2000, 58. 7.	C
zadev in odločanje v podjetju, Visoka šola za	management	v Kopru, Koper 2000, 112, 113 9.	C
zadev in odločanje v podjetju, Visoka šola za	management	v Kopru, Koper 2000, 116 - 122. 10.	C
zadev in odločanja v podjetju, Visoka šola za	management	v Kopru, Koper 2000, 20 - 23. ORGANIZIRANJE	C
procesov se spremenijo tudi dela in strukture,	management	in sistemi merjenja dela ter vrednote in prepričanja	C
delovanju v prihodnosti. Vir: Možina et al:	Management,	Didakta, Radovljica 1994, str.23. Poslovno	C
za manjši obseg poslovanja. Ta spoznanja so	management	spodbudila, da so ves proces naročanja in plačevanja	C
Ljubljana 2000, str. 36 -37. 18. Možina et al:	Management,	Didakta, Radovljica 1994, str. 23.VSEBINA POGLAVJA	C
vzdrževanju vitalnosti organizacije. Strateški	management	v uravnovešenem timu Delegirane pristojnosti	C
zmanjšanjem števila ravni se najprej izgubi srednji	management,	kar pomeni odpuščanje velikega števila srednjih	C
finančnoračunovodski in kadrovsko splošni sektor.	Management	je bil prepričan, da je funkcijska struktura	C
klasično funkcijsko strukturo organiziranosti.	Management	obravnavane družbe pričakuje, da ji bo nova	C
str. 20. 2. Hellrigel, D., Slocum, J. W.:	Management,	New York, 1992, str. 320. 3. Hellrigel, D.,	C
praksi Ravnanje z ljudmi pri delu in kadrovski	management	Raziskava modelov ravnanja z ljudmi pri delu	C
ljudmi pri delu (angl. HRM - Human Resource	Management)	. Ravnanje z ljudmi pri delu	C
Ravnanje z ljudmi pri delu in kadrovski	management	Največji boj se je vnel med zagovorniki Human	C
pri delu) in Personnel Managementa (kadrovski	management)	.Drug drugemu očitajo pomanjkljivosti in nedoslednost	C
biti ustrezno obravnavani pri delu in učinkovit	management	bo to tudi dosegel. Profesionalci so prepričani	C
ravnanja z ljudmi pri delu. Prvi, kadrovski	management	(PM) naj bi bil predvsem statična preteklost	C
pri odločanju in njegovi vključenosti v vrhnji	management.	Vloga kadrovika se ne izraža v dejanskih kadrovskih	C
prispevku k rezultatu močno razlikujejo. Direktor	Management	Centre Europe Willem H. J. Guitink je s študijo	C
tudi za izboljšanje svoje lastne uspešnosti.	Management	in zaposleni potrebujejo potrditev tudi za svoje	C
varen, bolj je upravičena zahteva, da bi si	management	moral prizadevati tudi in predvsem za zadovoljstvo	C
str. 168-169 5. Hellriegel D., Slocum, J. W.:	Management,	Addison-Wesley Publishing Company, New York	C
tehnične in komunikacijske spretnosti bistvene za	management.	Toda za dobro vodenje ne zadoščajo, ampak so	C
11. Trditev: Dober	management	obvladuje kompleksnost, uspešen vodja izpelje	C
12. Neki svetovalec za	management	je dejal: Kar koli je bilo kdaj narejenega,	C
vodja sprejmejo v organizaciji. Na primer:	management	formalno odloči, da je kajenje v delovnih prostorih	C
preneha delovati14. Vrednote, ki jih zastopa	management,	npr. glede sodelovanja zaposlenih pri odločanju	C
spreminja. Na primer: nizka storilnost spodbudi	management,	da analizira, kateri notranji ali zunanji dejavniki	C
ZUNANJI SISTEM 	Management	/ Tehnologija / Stališča članov / Organizacijska	C
nastane kar sama od sebe, ampak jo mora oblikovati	management	skupaj z zaposlenimi, ti pa jo potem prenašajo	C
vrednote, socializacija in ritualni dogodki.	Management	kar največ prispeva k ustvarjanju take ali drugačne	C
napadalnost, nasilje in sovražnost. Tradicionalni	management	dejansko poudarja, da je konflikt nezaželen	C
oziroma v organizaciji so posebno nevarni, če	management	odkrito ali prikrito spodbuja brezkompromisno	C
plače, regrese, ugodnosti za delavce, medtem ko	management	zastopa interese lastnikov in s tem cilj po	C
anagement Review, Fall 1999; 73-75. 17. Bedeian A.:	Management,	New York, 1992; 510-515. 18. Freud W.: Managing	C
Management, 37, June,1995; 87. 19. Možina S. et al:	Management	kadrovskih virov, FDV, Ljubljana, 1998; str	C
Mass., 1994; 156-160. . / . / stran 616 . /	MANAGEMENT	INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE IN e-POSLOVANJA	C
POGLAVJA Pomen podatkov in informacij za	management	Informacijska tehnologija	C
stran 618 . / POMEN PODATKOV IN INFORMACIJ ZA	MANAGEMENT	Proces odločanja je del managementa.	C
delovanje računalnika. . / . / stran 621 . /	Management	informacijske tehnologije in e-poslovanja	C
upravljanje odnosov s partnerji (Customer Relationship	Management	-CRM).	C
in informacij, ki so potrebni za izvajanje in	management,	kar prikazuje slika 18.3. Na sliki so prikazani	C
podlagi ustreznih podatkov in informacij. Za	management	ne zadostujejo samo podatki in informacije o	C
managementa sprejeti odločitev. Če naj bi bil	management	čimbolj razbremenjen rutinskih odločitev, naj	C
Kupec Kupec Izvajanje / Informiranje /	Management	 naročilo podatek o izvajanju izdelek/storitev	C
kupca . / . / stran 626 . / Očitno je, da	management	ne potrebuje podatkov in informacij v zvezi	C
11. Vključevati je treba višji	management	organizacij, ker jih je mogoče razvijati šele	C
in nato uresniči. . / . / stran 643 . /	Management	informacijske tehnologije in e-poslovanja	C
Informacijska tehnologija ima močan vpliv na	management,	na managerje na vseh ravneh, saj jim spreminja	C
164.15. 14. Jesenko J.: Podiplomski študij	Management	elektronskega poslovanja na Fakulteti za organizacijske	C
obvladovanje kakovosti (angl. “total quality	management”	).Vendar pa je to zgolj potrebni pogoj za preživetje	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani