nova beseda iz Slovenije
obraz, tako okruten ko na zaljubljenca nameri | lok! | ROMEO O da ljubezni bog do cilja - srca | A |
Amorja, ki pride z očmi zavezanimi, v rokah | lok | iz palic izrezljan in živopisan - kakor tatar | A |
pogovora zve, mu lica rudeče obledé. Po strunah | lok | góri in dóli drvi, de zadnjih strun ena odleti | A |
odtisnjena misel: Šepet je ujetnik molka. Molk je | lok | do besede. Živa smer Steklena skala in njeni | A |
da mi od konca delo je začeti, svoj prožni | lok | še enkrat mi napeti, klečéplaz, v te, da bode | A |
Kot obroč večera. . /\ .. stran 44 . \/ Kot | lok. | XI. | A |
ptic. Igrive so neba odprtine, čaroben sveti | lok. | Past je skrita v trnju, osatu. | A |
stran 130 . / Ostri ritmi Jaz sem zlomljen | lok | nekega kroga. In sem strta figura nekega kipa | A |
pari, odpreti moram grob, odpreti hlev. Napet | lok | grčav v roki je kozavi. Zapahnjen veter hlipa | A |
prebodle so ga v sanjah trave drafne. Zlomila | lok | je v zaneseni spravi pomirjujoča in zaspala | A |
Na severozahodu je to območje omejeval alpski | lok, | ki je s svojimi izrastki zapiral oziroma oteževal | A |
najbolj trden dokaz, da so ta civilizacijski | lok | naseljevala od pradavnine sem ljudstva enega | A |
slovensko poselitveno območje, jugovzhodni podalpski | lok | med Donavo in Jadranskim morjem, je polno arheoloških | A |
prostoru je pljuskalo v jugovzhodni podalpski | lok | iz dveh smeri: iz severnoitalskih ravnin in | A |
ki vzdrgetava, da se hrbtenica zvija kakor | lok | pod ukazom koščenih prstov, kakor bok trudne | A |
na najnižji terasi, kjer pa so se takoj kot | lok | nad violino usločile nad njim meter dolge klešče | A |
kristali rdeče zamigotajo v mraku in zarišejo | lok | skalnatega ovinka, ki ima okna nad spečim jezerom | A |
Ustavil se je. Tam, kjer je bil | lok | ovinka najbolj vzbočen, je namreč ob majhni | A |
žilnatem vratu, v grlu jim glasno klokota: » | Lok | - lok - lok!« Take veselice še ne pomnijo | A |
žilnatem vratu, v grlu jim glasno klokota: »Lok - | lok | - lok!« Take veselice še ne pomnijo | A |
vratu, v grlu jim glasno klokota: »Lok - lok - | lok! | « Take veselice še ne pomnijo. | A |
mojimi očmi vzbočil pisani, prečudoviti, mavrični | lok | življenja. | A |
vzkliknil in skupina se je razklenila. V širok | lok | so se raztegnili in med glasnim vzklikanjem | A |
poleno, potegnjeno iz tistega ognja, ognjeni | lok, | ki ga je delal pridigar z vihtečim polenom: | A |
zanihala, potem pa v svetli krivulji zarisala | lok | navzdol in nazaj.Zdelo se mu je, da je slišal | A |
del obličja. Vsak je nosil lahek ščit, tul in | lok | na hrbtu, sulico v rokah in na strani meč ali | A |
zazvenijo drugače. Potem ‒ potem samo še usloči | lok | in trkne z njim ob kobilico.Če se vrne povsem | A |
mu je dlani po kobilici in mu pomagal voditi | lok, | da so tudi strune le ječale in cvilile.Mati | A |
očetov nasvet ali napev, že je stari vlekel | lok | drugače in mu pel drugo pesem.Le na hipe je | A |
živeli njegovo žalost. Potem je goslar odmaknil | lok | in je takole rekel: Kaj sem napravil?Nič nisem | A |
se je udobneje namestil in je znova pristavil | lok. | Ne meneč se za začudene poglede, je zagoslal | A |
Razgrnil je cunjo čez kolena in previdno zavil | lok | in violino.Le s kančkom očesa je vmes popazil | A |
tako gledanje, je dvignil gosli in pristavil | lok. | Strune so v prostoru zazvenele povsem drugače | A |
Zdaj jima ni več bitka tod, kajti napeti | lok | poltenosti se hrstljivo usločuje, čas zavzetja | A |
rdeči bager. Še med kričanjem je nastavil | lok, | pomeril in zadel Tjaža v nogo, zasadil je vanjo | A |
upiral oči vame, odstavil pa ni steklenice, še je | lok | ‒ lok ‒ lok teklo vanj, pre den jo je dal od | A |
vame, odstavil pa ni steklenice, še je lok ‒ | lok | ‒ lok teklo vanj, pre den jo je dal od ust. | A |
odstavil pa ni steklenice, še je lok ‒ lok ‒ | lok | teklo vanj, pre den jo je dal od ust.Zdaj se | A |
bile tekme, komu bo strela zletela najviše. | Lok | je bil manj umetna zgradba, ki jo tudi danes | A |
njegove roké sekira in meč, pastirski korobač in | lok. | Šla je zato veselo samá po risovo kožo, pogrnila | A |
mu je zdrknil s hrbta, poleg njega je položil | lok, | bojni nož je pa skril za kratke hlače iz jagnječevine | A |
roka je segla po strelici in jo položila na | lok, | prsti so krčevito držali za škrto, ki je že | A |
Iztok je čepel na skali ‒ okamenel. Mogočni | lok | je stal pokonci, najboljša strelica je sedela | A |
vojskovodja bo pod njim. Iztok prime trdneje za | lok, | tetiva se prične napenjati, lok se krivi ‒ še | A |
trdneje za lok, tetiva se prične napenjati, | lok | se krivi ‒ še deset korakov. Iztok se dviga | A |
še deset korakov. Iztok se dviga izza vej, | lok | je upognjen do skrajnosti. Drink, tetiva je | A |
nasprotnega brega; marsikateri mladec je kriknil, | lok | mu je padel iz roké, sam se je zgrudil in zakotalil | A |
razočaranje, da je Tunjuš hinavec! Ko bi bil imel | lok | in strelico in da je bil blizu tega Huna, brez | A |
široko odprta. Na vsaki strani je nosilo mogočen | lok | v zidu šest stebrov iz rdečega marmora.Na zidu | A |
Radovana, ali se razume njegov sin Iztok na | lok. | Ko je Radovan pritrdil, je ukazal Grk dati Slovenom | A |
zmago Belizarju, zato naj bo plačan in slavljen | lok. | Epafrodit je poslal Melhiora do Radovana in | A |
se odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel | lok | in zasedel konja, katerega še nihče drug ni | A |
prvem, drugem, napne pri tretjem, trenk ‒ vsak | lok | je počil.Hladno je metal lepo rezljano orožje | A |
Slednjič se je odločil za velik, neroden | lok, | prav barbarski. Nato si je izbral strelico, | A |
Bizanca. Iztok je zataknil strelico za pas, prijel | lok | z levico, z desnico brzdo in planil kakor pero | A |
pridrevil mimo katisme, roka je segla po strelici, | lok | se je dvignil, nastala je tihota, kakor bi se | A |
/ stran 130 . / ga bojevnika, vé, čemu nosi | lok, | vé, kako se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer | A |
sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: » | Lok, | lok, lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji | A |
Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok, | lok, | lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji glave | A |
ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok, lok, | lok! | « Iz gošče so pomolili še štirje konji glave | A |
oprtani z loki in puščicami. Pograbil je največji | lok | in si vrgel težak tul na hrbet. »Konje na suho | A |
zakričati nisi utegnil, še pomisliti nisi mogel na | lok, | zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z | A |
ves poln sladkega vonja, kipečega iz leh in | lok, | je božal Alešu lica ...Kaj pa je počel Aleš v | A |
tja drži!“ Pokazal je proti nebu - svetel | lok | je bil tam razpet, topeč se v razbeljenem srebru | A |
zvoniku je zvečalo, kakor da bi drgnil plašen | lok | narahlo in v dolgih presledkih po debeli struni | A |
ljudstva! Kadar jih objamejo tvoje roke, zapleše | lok | po strunah, bodo pijana vsa srca, pijane vse | A |
Silne gosli je zibala v levici, desnica pa je | lok | držala.Tako je lomastila senca preko zemlje | A |
srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici | lok | in je zagodel.Takoj se je zgenilo v mrtvi hiši | A |
pobožal tista rdeča, vroča lica. Takrat se je | lok | ponevedoma dotaknil strune in jeknilo je, kakor | A |
pomislil Kurent. Vzdignil je gosli, narahlo se je | lok | dotaknil strune; kakor iz velike daljave, od | A |
žalostno pridigo; zazibal je gosli, vzdignil je | lok. | Pesem je zapela preko črne doline. | A |
Kurentu je vztrepetala desnica, ki je držala vitki | lok; | zapela je pesem tako vesela, kakor jo le koprnenje | A |
levici je zibala gosli, v desnici je držala | lok. | In njena pesem je bila kakor posmehovanje ubogim | A |
razbeljeni žar svojih teles, so najeli gosli in | lok, | da bi zaglušili vriskajoči krik poželenja, ki | A |
dišečih njiv, nikoli več prostranih, zelenečih | lok; | vse je utonilo, za zmerom ugasnilo za gorami | A |
več ne spoznale tistih dišečih njiv, zelenih | lok, | šumečih gozdov; tujca bi pozdravila tujina, | A |
spuščale globoko v podóčje. Drugi dvakratni | lok | je rezal lice podólž ter zatonil v kotu pod | A |
povesila je glavo in ni več videla ne zelenih | lok, | ne košatih kostanjev. Do sobote je domovala | A |
gore, vsa noč gori! Silen, žareč, plapolajoč | lok | od svete Ane do Rožnika, od Preserja preko Borovnice | A |
mlaji, preko ceste pa se je bočil veličasten | lok, | z zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo | A |
nadaljnji beg, a s svojo glavno silo ustroji | lok | in strne okrog turških praporov obroč.Dušman | A |
seveda ni mogel požgati. Vzela sva vsak svoj | lok | in se zapodila na veliko odpravo razdiranja | A |
do župnišča, navadno pa sem naredil še daljši | lok | čez travnike in skozi sadovnjake, sem to pot | A |
njegovem zelenem vejevju je tičal človek. Napet | lok | je bil položil po svojih kolenih in sedaj je | A |
opletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela | lok | in tul. Ostrorogi je obstal, razširil svoje | A |
možitev. Ostrorogi Jelen je skril sulico, | lok | in tul v gost grm. Vrnil se je nazaj na jaso | A |
poskočil na travo. Hitro je poiskal sulico in | lok | in stekel po strmini navzdol proti jezeru.Mudilo | A |
Potem bi težko sledil soma. Pregledal je še | lok | in puščice in sulice in si pripravil tudi sekiro | A |
odmotavala. In ‒ kakor bi sprožil najbolj napet | lok, | je vzdrhtelo Jelenovo telo.Ost je siknila skozi | A |
ni ljubilo dvigniti se in seči po puščico in | lok. | Sonce se je nagibalo že k zatonu, ko se je Jelen | A |
prihuljil za ovele veje breze. Pripravil je | lok | in potegnil iz tula na hrbtu puščico, da jo | A |
Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalo napeti | lok. | Nak.Sam sebi bi delal škodo. Nak. | A |
Prvi hip je res hotel seči po puščico in napeti | lok, | pa si je brž premislil. Ostrorogi je stal nepremično | A |
začel jezljivo bevskati. Ostrorogi je segel po | lok. | Popravil si je na neokretni roki z jermenom na | A |
kaj naj ukrene. Že je pričel počasi dvigati | lok, | da izstreli puščico kar na dobro srečo, pa mu | A |
Ostrorogi je pa počasi, komaj vidno, napenjal | lok. | Ris je obstal in se prihuljil. | A |
oglašali vedno bliže. Ostrorogi je pripravil | lok | in puščice in pustil, da je veter sam gnal drevak | A |
spoznal, da lete naravnost proti njemu. Napel je | lok. | Ujel je zadnje trenutke. | A |
Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgoščala. | Lok | je postajal čimdalje ožji, skoraj v krog so | A |
drevak. Jelen je stal na rilcu in držal v rokah | lok | in puščico. »O!« je vzkliknila Kodrolaska. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |