nova beseda iz Slovenije

ljubljani (601-700)


je nemška šola ukradla materinski jezik. V      Ljubljani      sem Radoslavo malokdaj srečal.Občevala pa sva  A
štiriinštirideset let. Dobila sva se šele lani v      Ljubljani      pri njenem bratu, ki je bil že upokojen župnik  A
je Radoslava božičevala in velikonočevala v      Ljubljani.     O velikih počitnicah pa bi bil ostal ves čas  A
neverjetno, pa je vendarle popolnoma resnično. V      Ljubljani      ni niti v normalki niti v gimnaziji noben profesor  A
šolskih zakonih je bil naš jezik prepovedan tudi v      Ljubljani,      ali naši profesorji so bili tako moški in pametni  A
ta dva moža opravljala mimo svoje dolžnosti v      Ljubljani,      se je pridno vozaril na Dunaj profesor Kleemann  A
prošnjo ali spomenico za slovensko univerzo v      Ljubljani.     Leto pozneje pa se je bil že ves prelevil, zapisal  A
višjih in srednjih šol. Ali dokler je bival v      Ljubljani,      ni pokazal očitno nikoli svojega renegatstva  A
neprenehoma, menda še speč! Pozneje je učil otroke v      Ljubljani,      ali ni se mu godilo prav nič dobro.Imel je malo  A
pesem je romala v mnogobrojnih prepisih po vsej      Ljubljani      in nje okolici.Čitala se je skoro v vsaki hiši  A
Vlada bo to zvedela in ti boš moral ostati v      Ljubljani.     Veš, kaj bi ti jaz svetoval.  A
da je on najbolj prebrisan, kar je ljudi v      Ljubljani      in na vsem Kranjskem.«Po teh besedah stečem  A
Fürst Mitternacht« (= Metternich) se je zvelo v      Ljubljani      en sam dan več sto izvodov.Leto 1848 nam je  A
narodov in jezikov in še marsikaj drugega. V      Ljubljani      je vladala tolika politična nevednost, da je  A
Od konca je vladal i pod ustavo nemški duh v      Ljubljani,      na Gradu je vihrala nemška zastava!Nemščina  A
najmilejša zabava. Izvrševal sem jo ne le kot dijak v      Ljubljani      in kot akademik na Dunaju, ampak tudi z isto  A
Bleiweis in drugi naši prvaki so osnovali v      Ljubljani      »Slovensko društvo«, ki je imelo v najetih prostorih  A
greši v tem na Štajerskem, pa tudi v naši beli      Ljubljani.     V slovenskem taboru slišiš iz ust naših krasotic  A
začel izdajati v Celovcu »Slovensko bčelo«, v      Ljubljani      pa je izhajal po smrti drugih naših listov   A
nalovil, da si je kupil za stržene denarje hišo v      Ljubljani.     Sedaj pa gospoda ne mara več za gadovo mast,  A
kratkočasijo svet na pisani deželi ali pa ‒ v beli      Ljubljani.      20.Sv. Urban je vprašal prijatelja Kurenta,  A
žene ne otrok.« Kurent ga potolaži: »V beli      Ljubljani      je toliko deklet, da roditelji ne vedo, kam  A
veselo zasmejal in jel hrepeneče gledati proti      Ljubljani.      Kurent je pošteno izpolnil, kar je obljubil  A
že v novembru ali pa najkasneje v decembru v      Ljubljani,      se je Tine precej dobro pripravil.Seveda je  A
vemo. Tolažili smo jih, da bodo za novo leto v      Ljubljani,      a so kričali, da bo to prepozno in da naj sporočimo  A
govore o drugi fronti in da bomo konec novembra v      Ljubljani.     Nekateri so se smejali, drugi so tulili, neki  A
od njega, da tako lepo govori o mladosti in o      Ljubljani.     Vsak med nami pač misli na tisti kraj, ki mu  A
1891. Jaz sem bil petkrat v Celju in dvakrat v      Ljubljani,      pa jih imam dvainosemdeset. Žena Nežika pa ni  A
Potokar. »Ne bi rad nadlegoval vodstva stranke v      Ljubljani      za denar, ker morajo oni skrbeti za volitve  A
stranke, ker nisi popustil mlajšim, bodo rekli v      Ljubljani.     Vse si hotel sam voditi, zadrugo, posojilnico  A
Leta 1933. Evharistični kongres je bil v      Ljubljani.     Postavljamo evharistične križe po hribih.   A
bogočastja ne bom nikoli, preveč se jih gnete v      Ljubljani.     Lahko bi še kdo rekel: Vi, gospod, kaj ste pravzaprav  A
oskrbovali s hrano, temveč kmetije. Nekdo v      Ljubljani      začivka �lavski razred’. Potem pa vsi kakor  A
in hči študira. Ideali ne plačujejo oskrbe v      Ljubljani.     ’« »Zakaj se temu reče Skrajni vrh?«   A
človeka, ki bi ga mogel poslati do vicedoma v      Ljubljani,      do grofa Ortenburškega in do vizitatorja, potem  A
je že mogoče,« je menil Matija. »Jaz sem v      Ljubljani      doživel še vse kaj drugega.Spoznal sem žensko  A
grof celjski, opat Angelas v Reinu in vicedom v      Ljubljani      obširna obvestila o dogodku na pristavi in se  A
zopet stopiti v zvezo s svojimi prijatelji v      Ljubljani,      z vicedomom in z grofom Ortenburškim, in delati  A
priče, tudi kmetje in ženske. Včeraj sta bila v      Ljubljani      že zaslišana cesarski notar Leutwin in pa oskrbnik  A
na konja in potem so vsi trije zdirjali proti      Ljubljani.      Danilo se je že, ko so prišli do mesta  A
senožeti, zdaj pašniki, zdaj grmičje in drevje. V      Ljubljani      se je bilo treba presesti v dolenjski vlak,  A
senožeti, zdaj pašniki, zdaj grmičje in drevje. V      Ljubljani      se je bilo treba presesti v dolenjski vlak,  A
Enkrat bi bil rad hodil po takem mestu: recimo po      Ljubljani.     Pravili so, ja so tam hiše kakor višavska grajščina  A
mesto, o katerem so mi pravili, da je proti      Ljubljani      tako, kakor krtina proti hribu, je bilo okrog  A
sva na križpotju: ena cesta je držala proti      Ljubljani,      druga na kočevsko stran. »Še ime mi povej, da  A
debelo popotno palico. Jaz sem hitel proti      Ljubljani      in še predpoldnem sem hodil po njenih cestah  A
aksofonisti so super. Poslušala sem jih na koncertu v      Ljubljani.      Nekaj sem ji zamrmral nazaj o Vaških  A
Iksia, zakaj si me zapustila v tem sranju!« V      Ljubljani,      7. marca 2001 OD RESNIČNOSTI K SANJAM   A
gimnazijec, dijak najstarejše slovenske gimnazije v      Ljubljani,      kakor nam je razrednik povedal že prvi dan pouka  A
gledali skozi prste, da so živeli v razpuščeni      Ljubljani      kot vrabci v prosu, so naravnost podivjali.  A
dovoljenje za obisk pri Ediju. Menda je edina v      Ljubljani,      ki lahko doseže kaj takega.« »Ali veš, kako  A
smodu v ozračju, vso zimo se dušimo v začadeni      Ljubljani,      ugonabljajo pa nas tudi stvari, o katerih sploh  A
/ . / stran 40 . / »Onesnaževanje zraka v      Ljubljani      je kompleksna zadeva in ga ne kaže zvaliti samo  A
Na štiri oči se mi takoj izmuzneš. Je v      Ljubljani      vroče?« »Kot v peči.«   A
pa nebotične stolpnice na Trgu revolucije v      Ljubljani.     Ponos prevzame slovensko dušo: vse imamo, od  A
»Pasje.« »V      Ljubljani      je še huje.Pravkar sem bila pod prho.   A
pozabil prizora s perutninske farme v Zalogu pri      Ljubljani:      zraven so imeli ribogojnico ‒ nekaj plitvih  A
ključe od glavnih vrat ali pa jih pozabila v      Ljubljani.     Kako je mogla Mana vedeti za ta skrivni ključ  A
cerkve z izbuljenimi, mrtvo topimi očmi. V      LJUBLJANI      PRED UREDNIŠTVOM, opoldne Ne vem, kako  A
Tipkopis zapečatiti. Parafa nečitljiva V      Ljubljani,      30. decembra 1983   A
dvignili visoko v zrak, da je Helena zakrožila nad      Ljubljani      co in da so se ljudje prestrašeno umaknili onstran  A
Kadar sem si jo zaželel videti, sem jo ubral čez      Ljubljani      co in se potikal okrog poljanske vojašnice.  A
mirno sevajoče v mesečni noči; izstopila sta v      Ljubljani,      ki se je kopala v lučeh in mesečini, postajala  A
in ga že v naslednjih dneh obiskala v stari      Ljubljani.     Takoj, ko mi je pokazal omaro, ki je stala na  A
sta bili še doma, sin Anton pa se je šolal v      Ljubljani.      Ko sta stopila Lovro in Pavel v drugo  A
nastopi kot koncipient pri glasovitem odvetniku v      Ljubljani.     In trdila ji je, da vé to iz gotovega vira.   A
na en prst in hodil sem vsak dan z drugo po      Ljubljani      in radi smo se imeli.Vi pa jih dobite, ako hočete  A
LOVSKI ORFEJ 82 DRAGA KLJUNAČA 92 PRVIKRAT V      LJUBLJANI      104 ATA ŽUŽAMAŽA 117 BRAKADA BREZ BRAKA Danes  A
pogled, da je niso delali ne na Dunaju ne v      Ljubljani.      Lepo polagoma si je nabral gospod Lil dično  A
let pozneje je srečal gospod Planinec Lila v      Ljubljani.      »O ‒ gospod Lilijanovski, dober dan!« ga je  A
Je že res. Ali že veste, da se ženim tukaj v      Ljubljani?     Na kmetih ni nič primernega zame.   A
Takrat sem služil tretje leto pri sedemnajstem v      Ljubljani.     Ležal sem dobro skrit v rosni praproti in gledal  A
To bi bilo dobro! Taka draginja je v      Ljubljani,      jajca so skoraj po grošu.In vsak naju že podi  A
razposajenih otrok jih pa ni nikjer kakor v      Ljubljani!     « »Le tiho bodi, Peter!« mu pravi Jezus.  A
njegova učenca sta dosegla kaj visoki mesti v beli      Ljubljani.      Jurija so povzdignili za pisarja pri visoki  A
službo in težko pogrešano palico. Le cviček v      Ljubljani      mu je bil predrag. Dolgo si je belil glavo,  A
torej gospod Luka srečno in zadovoljno živel v      Ljubljani.     Njegovemu nosu se je zopet vrnila nepopisno lepa  A
prodajalnici. . / . / stran 104 . / PRVIKRAT V      LJUBLJANI      Zadovoljen in vesel je zadel Matajev Matija  A
pastir ne žival. Dimka, slaba bi ti predla v      Ljubljani,      kjer je tako malo paše!Le vesela bodi, da si  A
Hudopisk, veste, me je poučil doma tako: Kadar v      Ljubljani      ne boš vedel, kam bi se obrnil, pobaraj katerega  A
obraza, hehe!« »Mož, ali lovite slepe miši po      Ljubljani?     « so kričali razposojeni dečki in se mu na vse  A
časih. Ko se je leta 1432 nekaj časa mudil v      Ljubljani,      je bil celo v tem dragem mestu mernik pšenice  A
človeka. Odlično sem dovršil šenklavško šolo v      Ljubljani.      Na dunajskem vseučilišču sem poslušal mimo  A
in bil z njegovim velikim spremstvom tudi v      Ljubljani.      Vidiš, Hans, s kakšnimi odličniki sem občeval  A
švabski vitez, ki nas je vodil lani od Kolpe proti      Ljubljani.     Saj se ga spominjaš, dragi aga?«   A
radoval Os . / . / stran 143 . / man paša. »Gorje      Ljubljani!     Ako se nam ne vda zlepa, jo požgemo do zadnje  A
156 . / Vitez Ahac je bival že precej dolgo v      Ljubljani.     Ko je bila uvidela grofinja Mila Blagajeva, da  A
svoje malharje okoli Turjaka in odhitel proti      Ljubljani      in jahal proti Stični in Mehovemu.In v torek  A
je imel mlado hčer, najlepše judovsko dekle v      Ljubljani.      Jud Šmul je domoval konec Dolge ulice na levi  A
Ahačeva, in večjega nosu ni imel prejkone nihče v      Ljubljani.      Napravljen je bil sijajno; njegov rumeni židovski  A
dejal vitez Ahac, »vitez Frauensteiner je v      Ljubljani!     «Naglo se je okrenil in pozdravil Juda: »Vrag  A
čem drugem! ‒ Veš, koga sem zalotil danes v      Ljubljani?     ‒ Našega preljubega soseda Hansa Frauensteinerja  A
Postajalo je hladno. V megleni daljavi, v      Ljubljani,      so pozvanjali samostanski zvonovi in klicali  A
ki se je bočila kakor lok proti severu, proti      Ljubljani.     Konjeniki so sedeli z visoko dvignjenimi koleni  A
vajeti in skokoma drveli proti Rakovniku in proti      Ljubljani.     Konji so bili prašni od kopita do grive.  A
Zarana ne poje noben petelin več in v vsej      Ljubljani      ni več nobenega živega psa ne nobene mačke.  A
Naglas je pa pridal: »Naučil sem se od ujetnika v      Ljubljani.     « »Kako ti je ime?  A
Kaj si?« »V      Ljubljani      so mi rekli že vse sorte: grofovska milost,  A
veleslavnega zdravnika. Malo je tako učenih Judov v      Ljubljani,      kakor je stari Jisroel.Ozdravil ti je že takega  A
Omarju misel za mislijo: »Ujetnika sta znana v      Ljubljani.     Z njima!  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA