nova beseda iz Slovenije

ljubljani (301-400)


»Kam pa?« »Proti      Ljubljani!     « »Prisedi do Goščévja!«  A
ne smeš se ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v      Ljubljani      doma, v Ljubljani mi je pogodi. -Kam pa bodo  A
drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma, v      Ljubljani      mi je pogodi. -Kam pa bodo gnali tebe?«   A
kateri za onim grmom; zadnjič, ko sem bil v      Ljubljani,      sem jih srečal samo na frančiškanskem mostu  A
polahko pad Kórenom, kljun pa je strmel proti      Ljubljani      ...tako sem jo videl.Vsa dolina šentflorjanska  A
narahlo nad Kórenom; kljun je bil obrnjen proti      Ljubljani,      toda glava se je okrenila in se je sklonila  A
saj veste, kaj je ”omnibus“? Kdor je bil v      Ljubljani,      je videl gotovo tiste velike vozove, skoro podobne  A
”Pot okoli zemlje“ in intendant je hodil po      Ljubljani      z žarkosončnim obrazom: ”Ampak naš slon! Kakšen  A
solza na licu. Tako, recimo, hodi Govekar po      Ljubljani      in išče, kaj bi dramatiziral.Kdor bi ga videl  A
gospoda, ki je bil nekoč pesnik -- danes hodi po      Ljubljani,      navdušen je in brada mu raste.V naših krajih  A
jih donesla univerza državi in narodu vobče in      Ljubljani      posebej, naposled pa se je razgrel, govoril  A
Skoraj ni srečal človeka; zakaj taka je v      Ljubljani      postava, da bodi kristjan v krčmi, ne na cesti  A
/ stran 242 . / ”Ne, bom se dolgo mudila v      Ljubljani      ... takoj potujem dalje, najprej v Trst, potem  A
/ . / stran 55 . / ”Če se ne premislite v      Ljubljani      ... ali vsaj v Mariboru?“ ”Mira, kaj še niste  A
čepico na glavi! Ob osmih se odpelje vlak proti      Ljubljani      ...“ Vesel smeh se je oglasil iz izbe.   A
govorila? Ni bil lep njen obraz; videl sem take v      Ljubljani,      časih na večer; in sem šel hitro mimo.“ Naslonil  A
Takrat je bil še mlad in je pisal pri advokatu v      Ljubljani;      ali advokat ga je spodil in zato se je klatil  A
več, ni se zmenil ne zanjo, ne za otroka. V      Ljubljani      je to bilo, in potem se je mati poročila z dobrim  A
bil z materjo sam, da bi se razgovarjala - o      Ljubljani,      o lepih hišah, ki so tam, o lepem življenju  A
zdaj že po lepi ravnini, že naravnost proti      Ljubljani.      Lojzetu je utripalo srce, da ga je slišal;   A
je napravljal od doma in ko se je vozil proti      Ljubljani.     Sam je bil in bal se je; tuji ljudje povsod,  A
Ljubljano, mati, če je tam tako lepo?“ ”Ni lepo v      Ljubljani,      Francka, ljudje so tam hudobni.“ Francka  A
ji je neverjetno, da bi bili hudobni ljudje v      Ljubljani,      kjer so velike hiše in lepe cerkve in kjer je  A
še, brez vsega drugega. In raztrgan hodi po      Ljubljani      in lačen je, ker nima večerje - hodi po mestu  A
”Moram, mati! Bom že dobila kakšno službo v      Ljubljani,     “ je odgovorila Francka mirno in se ni ozrla  A
Domislil se je, kako je romal nekoč z materjo proti      Ljubljani      in kako je mislil vso pot o neki čudni prihodnosti  A
tičica pod nebom ... Nato sem bil spet celo leto v      Ljubljani.     “ ”Kaj te niso pripeljali domov?“   A
odgovoril Lojze. ”Tak sanjač si, kakor si bil v      Ljubljani,      ko si sam imel komaj jesti, pa si študiral,  A
sta krenila v eno izmed tistih krčem, ki so v      Ljubljani      ustanovljene za upokojene uradnike, zakotne  A
Amanda in Korinta na polnočni cesti! Še psa bi v      Ljubljani      tako ne krstil!...   A
mirne in prijazne besede. ”Dolgo ste že v      Ljubljani,      snoči sem vas srečala na cesti, gledali ste  A
-- Ne maram sentimentalnosti, posebno ne v      Ljubljani,      kjer je toliko debelih trebuhov.Če sem se bil  A
bil zasenčil oči z dlanjo ter se ozira proti      Ljubljani.      Pozdravljen, oče moj!...   A
svojem sedežu. * Spomladi sem srečal v      Ljubljani      narednika Tabulo in njegovo soprogo.On je hodil  A
dobi opravka.“ Leto potem sem videl Proséna v      Ljubljani.     Strašno je shujšal; iz obraza so mu štrlele kosti  A
suplent v Kranju ali v Novem mestu, nato učitelj v      Ljubljani      ali v Gorici, kasneje profesor in nazadnje   A
gospod Slivar?“ ”Samo do srede ; kaj hočem v      Ljubljani?     Z umetnostjo ni tukaj nič, če nima človek dediščine  A
let skoro nepretrgoma; samo dvakrat je bil v      Ljubljani,      da se je poklonil ter si izprosil podpore; ta  A
domislil se je Ane. Pred letom, ko je bil v      Ljubljani,      se je seznanil z njo; takrat je dobil nagrado  A
samo dvoje kozarcev piva. ”Kaj si doživel v      Ljubljani;      kakšne novice prinašaš?“ ”Ni nič novic.  A
tistega mladega zdravnika, ki je bil zasnoval v      Ljubljani      svojo stranko brez ljudi. Kolikor bolj so se  A
prišel mimo tisti slikar, ki ga je bil videl v      Ljubljani      na slavnostnem večeru. ”Oprostite,“ je zaklical  A
videl, tistega Zlodeja, ko sem bil zadnjič v      Ljubljani.      Škric je, naočnike nosi, lepodišeče cigare kadi  A
Tirolska je daleč, tam se priroda smeje, a v      Ljubljani      je čemerno ...«   A
teboj kamorkoli ... « »Kristina! Žal mi je, v      Ljubljani      ti bo pusto.« »Ne, Herbart, pri tebi mi ne bo  A
Štajerski. Brž, brž, gospod Turjaški je nestrpen, v      Ljubljani      ga čaka spremstvo.‒ In tretji postiljon izmenja  A
postiljon izmenja spehane konje in biča nove proti      Ljubljani.     Brzo, brzo, gospodu generalu se mudi!   A
»Oče, ostani! Tu v      Ljubljani      je veselo ‒ in žalostno, ker tebe ni ... « »Oprostite  A
marsikom. Škoda bi bilo dečkov, da bi skoprneli v      Ljubljani      ob krilu plakajoče matere.« »Kako je materi  A
Pobrežju ga polože na konja in ga odneso proti      Ljubljani,      Višnjegorskega pokopljejo v Črnomlju. ‒ Nov  A
PRVA KNJIGA Pozneje, ko sem bil v šolah v      Ljubljani      in celo na Dunaju nekaj mesecev, smo kar trikrat  A
bili pretirano navdušeni nad mojim šolanjem v      Ljubljani,      saj so morali zaradi tega razvezati mošnjiček  A
mu še tistega dne razložil vse o nemčurjih v      Ljubljani.      »No, vidim, da si pravi zaveden Slovenec  A
je med študenti tudi tisti Slovenec, ki je v      Ljubljani      držal pokonci vse petje, se je raznesel že po  A
gospodom škofom Vidmarjem. Rekli so, da te v      Ljubljani      zelo pogrešajo in da je zdaj v stolnici kar  A
Sveto noč peli s Foersterjevo pomočjo tudi v      Ljubljani,      vendar v originalu. Moja prepesnitev je pozneje  A
skupaj ugotovila, da drugače ne more biti. V      Ljubljani      pa je bilo nekaj ljudi, ki so menili precej  A
Pa čeprav z Dobrave v Ljubljano. V      Ljubljani      pa niso imeli toliko korajže, da bi se postavili  A
zadovoljni. Ljubljanski filharmoniki so ostali v      Ljubljani,      mi pa smo cesarju vendarle dali vedeti, vsaj  A
objava v Cerkvenem glasbeniku, ki je izhajal v      Ljubljani,      v njem pa so bile objavljene le najboljše stvari  A
»Kdo pa so to?« »No, v      Ljubljani      je kar nekaj takih...« »Nismo se poznali  A
bi znal povedati niti najbolj učen doktor v      Ljubljani!      Takrat sem sam pri sebi sklenil dvoje  A
mojo in županovo sliko lahko obesili tudi v      Ljubljani      v kasino, kar bi bila zame velika sramota.   A
pa je na koncu privedlo do tega, da je bilo v      Ljubljani      ustanovljeno že leta 1893 Slovensko planinsko  A
kajpada pa sem imel z osrednjim društvom v      Ljubljani      prav tako tesne stike, pa o tem več pozneje  A
moje ime, sem odrinil z načrti v Šentvid pri      Ljubljani,      k svojemu mladostnemu prijatelju Belcu, ki je  A
pomembna dejanja. Vem, da so tam doli v beli      Ljubljani      raje več govorili kot delali - kar je tudi precej  A
Vse je teklo kot švicarska ura. Oni v      Ljubljani,      na Slovenskem planinskem društvu, so zbirali  A
ovekovečiti odprtje poti tudi za javnost, smo v      Ljubljani      najeli fotografa Gregorca. Toda ko naj bi prišel  A
urejeno, priča tudi tale resnična prigoda. V      Ljubljani      so menili, da je treba ob odprtju naročiti štiri  A
Glej, stvarnica vse ti ponudi! V      Ljubljani      so ulili takšno lepo turbino, da je Dovje še  A
v Vrata. Če so bili že vsi tam doli v beli      Ljubljani      zaspani, mi na Dovjem pač nismo bili!   A
uglasbitve na veliko prepevajo tako po Goriškem kot v      Ljubljani,      odkar pa so izšle tudi v Mohorjevi pesmarici  A
bi bil takšen triglavski kralj Matjaž lahko v      Ljubljani?     !« »Pa ne samo to!« je pribil tretji  A
pa... Kako bi bilo videti, da bi takega imeli v      Ljubljani,      živel pa je ves čas za nas.A veste, gospod škof  A
vozom vred na Jesenice, zvečer morate biti že v      Ljubljani!     « je zahteval. Pehtovt je počasi ustavil  A
je mudilo. Namignila mi je, da pripravljajo v      Ljubljani,      za vaš god, veliko slovesnost ob vaši zlati  A
zadnji greh, ki bi mi ga kdo lahko naprtil. V      Ljubljani      so ustanovili celo Aljažev klub duhovnikov,  A
mejile krájino. Obrnil sem pogled proti beli      Ljubljani.     Mnogo se ni bila razširila.   A
Boštjan: »Pa ti mora le čudno biti, če si sam v      Ljubljani.      Nimaš človeka, ki bi ti kuhal, ki bi ti pral  A
prišel - kje je še božič!« »Dolgčas mi je bilo v      Ljubljani.     «Nato sva oba nekaj časa molčala.  A
»Če torej nočeš - ?« »Kaj naj živim v      Ljubljani,      če sem lahko tu med vami!« »Se boš pač  A
se v svoji milosti in naklonjenosti zbrali v      Ljubljani      predobrotljivi vladarji, največji državniki  A
svilnatih oblek se bode v bodočem predpustu po      Ljubljani      našivalo. Nikomur ni prišlo na misel, da bode  A
so s sabo ljubljanski kongres. Kongres v      Ljubljani!     Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta  A
nas ljudstvo skoraj ne ve, da se je takrat v      Ljubljani      odločevala usoda Evrope.Ali če danes vprašaš  A
kongresne ute v Mestnem logu, bi dandanes v      Ljubljani      nič ne pričevalo o tem, kar se je leta 1821  A
predvsem razložiti, kako je prišlo do kongresa v      Ljubljani.      Ko je bila bruhnila vstaja v kraljestvu obeh  A
Vašemu veličanstvu, z nami se sestati v mestu      Ljubljani.     Vaša navzočnost, sire, pospeši tako potrebno  A
nenavadne moške lepote in ž njo je tudi v beli      Ljubljani      zmedel srce in glavico marsikateri zakonski  A
odpeljala vladarja v enem vozu skupaj proti      Ljubljani,      kamor sta dospela ob eni uri.»Laibacher Zeitung  A
torek, dne 30. januarja, je bilo krasno jutro v      Ljubljani.      Dasi pozimi, ni bilo snega, in sonce je sijalo  A
France Jereb tedaj že jurist ter je bil celi      Ljubljani      znan kot Piškotov študent, je moral doma v gostilni  A
in z visokim cilindrom na glavi je strašil po      Ljubljani      ter se borno živil s poukom v francoščini.Prišteval  A
dobro godilo in njegova obitelj je že tedaj v      Ljubljani      zavzemala precej odlično mesto.France Češko  A
še več se je videlo, ko smo imeli Francoze v      Ljubljani.     Poznala sem vse: Marmonta, Junota, Dauthouarda  A
trgovcev, nekaj graščakov. Sploh vse, kar je v      Ljubljani      najimenitnejšega!« Nobena se ni oglasila.   A
šele raztezal svoje mreže in mrežice po beli      Ljubljani.     Govoril je dosti spretno nemško, in ‒ dobri 11  A
očetih frančiškanih in komaj je bil dober teden v      Ljubljani,      že so vedele pobožne ženice, da je prišel k  A
Angelu najvažnejše. Odprtih rok je iskal po      Ljubljani      in drugega nič!Žalibog, da jih je tudi dobil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA