nova beseda iz Slovenije

ljubljani (201-300)


zahajam v krčmo in ‒ da sem na dobrem glasu v      Ljubljani.      Žalibog, sem si mislil.   A
ne dostojen človek X. činovnega razreda. V      Ljubljani,      februarja meseca 1901. Jakob Lazar Birokratkočasnice  A
voziti v nedeljo zvečer z dolenjskim vlakom proti      Ljubljani,      je huje od vic!Ves vlak je pijan, kolikor ga  A
stran 137 . / Sherlock Holmes? Imamo ga v      Ljubljani!     Ženij je in se piše Jakob Ciber!  A
tudi še žive ljudje in pijo vino in ne samo v      Ljubljani,      in kar se tega tiče, so se v Črnomlju zastran  A
izključno privilegiranem vinosodnem uradu v      Ljubljani      Navzočni: Podpisani. Ker se pa nič ne ve, kako  A
Lovor na rakvi«, predsednik mlekarske zadruge v      Ljubljani,      podjetnik za odvažanje smeti. Zapisnikar: Fridolin  A
Star je deset let, šole na kmetih so slabe, v      Ljubljani      se bo vendar navzel malo več učenosti in manir  A
primerilo, da se je Jeraju ponudila služba v      Ljubljani.     Saj je bil zadovoljen na kmetih, vajen ljudi  A
perilo. Čutil je, tukaj je doma in ne v grdi      Ljubljani.     Vzel je in si privezal svoj ljubi stari modri  A
je delalo, osameli revi. »Ali ti je všeč v      Ljubljani?     « ga je izpraševala.Fant je zmigal z glavo, da  A
prosiš jih lahko, da te puste pri meni.« Doma v      Ljubljani      je nastalo veliko razburjenje, ko so pogrešili  A
videli, da so mimo prišli trije fantalini. V      Ljubljani      so pouzmali denar in so jo nemara mahnili proti  A
odvezala sta živino in jo gnala naprej proti beli      Ljubljani.      Molčala sta, dokler nista prišla iz vasi Kmet  A
storil! ‒ Bog ve, ali sta v strahu zanj onadva v      Ljubljani      ali nič?...   A
ne odreče deleža, kakršnega bosta vredni. V      Ljubljani,      dne 10. sušca 189... Tomaž Koren. Pripis.   A
vse pripade revežem ljubljanskega mesta. V      Ljubljani,      dne 15. vinotoka 189... Tomaž Koren Pripis. Kar  A
Zato jo razdedinim. V      Ljubljani,      dne 6. mal. srpana 189... Tomaž Koren.« Kocmurjeva  A
Bog mi je vzel, da dá drugim. V      Ljubljani,      10. sušca 189... Tomaž Koren.« Zadnji prepis  A
vdrugič! Vajen je kmetov; zunaj je bil priden, v      Ljubljani      je bil komaj nekaj mesecev in že je postal tat  A
včasi ga je obšla misel, zakaj ni rajši ostal v      Ljubljani.     Vse ga je dražilo: kamen na cesti, ko je kolo  A
potuhnjeni šolarček, kakršnega se je kazal v      Ljubljani      in ki je na njem poskušala očetova roka vse  A
Tu na Reki ga vsi ljudje čislajo, bolj ko v      Ljubljani,      ker so bolj pametni kakor Ljubljančani. Hči  A
lepimi izložbami ... Vse drugače in lepše ko v      Ljubljani.     Pa vendar mu ni zbujalo drugega občutka, kakor  A
kratkoviden, in pa enega gospoda je poljubil v      Ljubljani.     Pa ta gospod taji, da ga je.   A
čudovito: celo petju se je poznal radio ‒ v      Ljubljani      sem bil na radiokoncertu in je donelo petje  A
gospodu pravočasno zavetje. Toda žive ljudje v      Ljubljani,      ki razpolagajo z izkušnjami v stanovanjskih  A
sloveči pisatelj pripoveduje, kaj da se je v      Ljubljani      za njegovih dni zgodilo.Takim stvarem vešč starejši  A
Tole pišem in bo natisnjeno in bodo brali v      Ljubljani      in v Celju in v Kočevju in v Moravčah ...Pa naj  A
trpel v službi lepše od sebe ali celo najlepše v      Ljubljani.      Tolikšna lepota je razžaljiva za vso okolico  A
pripravili manifestacije; toda, je dejal, da imamo v      Ljubljani      samo enega gospoda, ki zna in manifestacije  A
moj pokrov, 64 imam, najbolj široko numaro v      Ljubljani.     Pod vaš klobuk pa še svoje buške ne spravim,  A
In sta res šla na edino pristno portugalko v      Ljubljani.      [ Jutro, 6. novembra 1927 ]   A
in bo vsakomur možno lečenje zoper raka. V      Ljubljani,      kakor rečeno, ima stric milijon čebel in vsem  A
tukaj tudi kifeljci dvakrat tolikšni kakor v      Ljubljani      in so jako zgledno zapečeni in okusni in ti  A
sem lahko nosil srajco pet dni dalje nego v      Ljubljani,      toliko je zrak tukaj čistejši. Krofi so štirioglate  A
Na kuluk z njimi, pa bo mir! Na primer je v      Ljubljani      čisto drugače.V ljubljanskem Tivoliju se zbirajo  A
nekatere šalobarde tukaj. Ali pa so drugi v      Ljubljani:      osem trdih ur na dan gledajo z žulji na očeh  A
reč resnično taka, da imam celo dva, enega v      Ljubljani,      enega v Zagrebu, in sta oba cela.Seveda, posebno  A
inozemstvo, gospod Pašić je bil ravno tisti dan v      Ljubljani      in njegova brada tudi in ni imel s sabo ne za  A
izgubil gospod Pašić, nego da boravi v beli naši      Ljubljani      v važnih zasebnih zadevah. Toda je stalo tik  A
gospod Pašić pobegnil, pa tudi ni res, da je v      Ljubljani,      nego je res, da oboje ni res in da je gospod  A
ko je pobegnil v inozemstvo, a je hkrati v      Ljubljani      kupoval šimi čevlje in je v Beogradu pljuval  A
z desne strani ali z leve in si bil tujec v      Ljubljani,      si se zavzel in ti je strmečemu zastal korak  A
ne store skrbni starši za dobrobit otroka! V      Ljubljani      smo ga vkrcali v vlak in je bil za vsak primer  A
veliko lepše čisti čevlje kakor njihova Pepca v      Ljubljani.     Dejal je, da le v Beogradu še lepše čistijo čevlje  A
nego so priredili razstavo svoje umetnosti v      Ljubljani.     Na razstavo pa vabijo z lepaki in je na lepakih  A
skrinjica Prosim, mene nekaj dni ni bilo v      Ljubljani,      zato ni sem natančno poučen, naj se mi ne zameri  A
zastave ali ne ‒ kakor rečeno, mene ni bilo v      Ljubljani.     Upam, da jih je.   A
petintrideset, dve leti je star in prav dober, v      Ljubljani      pa da stane petinpetdeset, in da so ga zadnji  A
V Sarajevu pa ni zahteva. V      Ljubljani      na velesejmu so jih prodajali in kupovali po  A
gostilno ‒ pušijo; a v kavarni, bogme, dima kakor v      Ljubljani      megle!Pa da je Zagreb brez tobaka ‒ kako to  A
Vsak naj bi se držal svoje stroke, kakor je v      Ljubljani.     Vidi se, da Slovenija vendarle prednjači.   A
pomagala vesoljna Ljubljana, in ko so vesoljni      Ljubljani      pošle sline, so brzojavili po pomoč v Beograd  A
»Tako in tako, 17. avgusta treba, da sem v      Ljubljani!     « In zdajle postaja stvar zanimiva, kajti se  A
bodi Janez Kos dne 17. avgusta na sodišču v      Ljubljani.      Vprašana oblast v Ljubljani je prejela pismo  A
avgusta na sodišču v Ljubljani. Vprašana oblast v      Ljubljani      je prejela pismo in ga razumela v celoti kakor  A
16. septembra na znanje mestnemu županstvu v      Ljubljani,      da polk nikakor ne more Janeza Kosa na dan 17  A
mogla pogrešati, vendarle na glavni razpravi v      Ljubljani      in da je še tisti dan nastopil prisojeno mu  A
. / . / stran 61 . / Olepševalno društvo V      Ljubljani      se snuje društvo za olepšavo mesta. Govoril  A
Ti si mi s svitkom mahala, mati pa nič. V      Ljubljani      sem vse opravil, kakor so mi mati naročili,  A
čevlje in trd klobuk, kakor ga nosi gospoda v      Ljubljani.     Jaz sem se mu smejal, pa mi je rekel, da sem  A
norčevanje iz ljubke, nalašč za to bajtico v      Ljubljani      skovane pečice, zabolelo.Rekel pa ni nič.  A
glavo modra misel. Kadar je namreč hodil po      Ljubljani,      tam, kjer stoje med vrtovi tiste lepe hiše in  A
Mislil si pa je: sedaj se bo postavljala po      Ljubljani,      češ glejte, po kakšnem skalovju sem plezala  A
Vedel je, da bi se sporekla, kakor sta se v      Ljubljani      vselej, kadar sta se sešla, ako bi ji ponagajal  A
Taka polenca so, kot bi bila pooblana. In to v      Ljubljani!     Tu sredi gozda pa mi navlečeš grdo brkljarijo  A
hiši.« »Kako neki, ko si pa ti edina v vsej      Ljubljani!     « se je namuznil Hudournik, si hitro dal nekaj  A
pojdeta, če je prijel gospodar za palico. Seveda o      Ljubljani      se mu še sanjalo ni. »Lisko, mirno in zadaj  A
Priden, priden! V      Ljubljani      ti kupim safalado.Mm-mm, imenitna klobasa je  A
da ni bil nikomur v nadlego in napotje. V      Ljubljani      je gospodar v gneči ljudi, ki so vreli proti  A
Šol po deželi skoraj ni bilo nič. Gimnazija v      Ljubljani      ‒ edina ‒ je imela nemščino kot učni jezik.  A
starega gospoda, da ga popeljem na stojišče. V      Ljubljani      je bil za sodnika.Osivel in preveč naglušen  A
mesto sredi slovenske zemlje. Sicer so tudi v      Ljubljani      na sprehajališčih radi nemčevali, zlasti višja  A
hrvatski študentje . / . / stran 25 . / 1891 v      Ljubljani.     Toda nemški oblastniki so v prizoru zasledili  A
sva videla. In dodala je še polno vprašanj o      Ljubljani,      o najinem domu, o poti čez Stol ‒ brez konca  A
pa vojaki ne gredo naprej? Že mesec dni so v      Ljubljani.     « »Nič se ne boj!  A
»In kakšen je! Ali si bil v      Ljubljani?     « »Na dobro zdravje,« je dvignil France kozarec  A
Nič, kajne, da nič. Visoki gospodje v      Ljubljani      tako govore, jaz pa nič ne govorim, zbogom!  A
mračiti. Vse veselje, kakor se mu je rodilo v      Ljubljani,      je ugasnilo. Na voziček je bil jezen, da bi  A
res več bridkosti v njem, kakor sem sanjala v      Ljubljani.     « »Več bridkosti?  A
prestopil, da je ujel ravnotežje. »Ali ste bili v      Ljubljani?     « »Dan sem imel, dan, gospodična, zaradi  A
tako polikan črnosuknjar nisem, kakor hodijo po      Ljubljani.     Tukaj vlečejo drugačni vetrovi, presneta reč  A
vam nisem že prej rekel, da pri nas nismo v      Ljubljani,      presneta reč.Tiste cukrene otroke in strdene  A
sem sicer slišala, toda takrat sem bila še v      Ljubljani      in se nisem posebno zanimala za to reč.«Lovrekov  A
ostala doma, sicer pa obiskuje dekliški licej v      Ljubljani,      da se včasih tudi še poigra s svojimi punčkami  A
prožnimi koraki pred njegovo okno. »Ali niste v      Ljubljani?     « jo vpraša Lovrek po ponovnem pozdravu, ves  A
je po dokončanem dekliškem liceju to leto v      Ljubljani      končala tudi gospodinjsko šolo in da ji je njena  A
zadeli. V trenutku se je odločil in krenil proti      Ljubljani,      kjer je branjevkam za nekaj drobiža prodal zelenjavo  A
nisi poiskal Vide?« »Bila je pri sorodnikih v      Ljubljani,      kaj več pa niti nisem spraševal, še to sem izvedel  A
Takrat je prevzela oblast narodna vlada v      Ljubljani,      takrat je v Beograd vkorakala zmagonosna srbska  A
veselje, ki ga uživaš vsaki svetek tam v daljni      Ljubljani      -“ ”Kaj bi tisto!Kaj bi tisto!“ je zamahnil  A
je pripovedovala Hana. ”Podobo sem videla v      Ljubljani      - kakor živ je sveti Anton, na skali sedi in  A
je sedel v voz in je pognal naravnost proti      Ljubljani.     Čemu pa se je napotil v Ljubljano?   A
se je tolažil, voz pa je drdral veselo proti      Ljubljani.     Prelepo jutro je bilo; svež vzduh, ves poln sladkega  A
je božal Alešu lica ... Kaj pa je počel Aleš v      Ljubljani?     Krščanskega človeka je sram, če le pomisli na  A
zlata glorija od Loga skozi Brezovico proti      Ljubljani,      je podil Aleš preko polja proti Razoru in Podlipi  A
zmenil zanj. Nekoč sva romala z Brezimencem proti      Ljubljani.     Pred krčmo kraj ceste, v prijetni senci pod lipo  A
On ni lagal, res je bil pesnik. Zdaj hodi po      Ljubljani      že lepo število dolgih las, umetelnih pentelj  A
Ves čas ni zinil besedice. Ko je stopil v      Ljubljani      na voz, ga je ogovoril Palček oblastno:   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA