lice (1.201-1.300)

Gospodično pa pretrese strah. Kri ji zatopi	lice	in ne da se popisati srd njenega srca. To je	A
sicer skrivala, sramežljivo skrivala razburjeno	lice,	ali viri nam pripovedujejo, da se je potem,	A
svojo glavo, poljubil je pri tem vroče dekletovo	lice.	Ana pa se je bila že tako zelo vdala svoji usodi	A
Iz srca ji zakipi kri ter ji napolni mlado	lice.	Nem je stal Filip pred njo.	A
njim. Vstane in ji z debelimi prsti pogladi	lice.	»Čemu se plašiš, golobica?« vpraša boječe,	A
Poskušal je vstati. Vidno mu je kri zapuščala	lice,	da je bil takoj bled kakor stena.Odpiral je	A
privadila, da sem jo smel nekega dne poljubiti na	lice,	dasi je bila žena prijatelja mojega, bratranca	A
Strastno se je dvignila Meta. Vsa kri ji zapusti	lice.	Oči se ji široko odpró in v grozi in strahu	A
stežka zadrževala smeh, ki ji je silil na kipeče	lice.	»Vi ste že dalj časa tu, gospod Lesar?« vprašala	A
njim!« Bogomiru se je nehote vsilil smeh na	lice.	Opazila je to kontesa in dejala: »Vi, gospod	A
tudi starki sami je prihitela debela kaplja na	lice.	»Čemu bi jokali, srce moje!	A
sramežljivost izvabila nežno rdečico na divno	lice.	In ko je dvignila trepalnico, usul se je iz veličastn	A
vdano, 𠆪li mi je Bog res tako nesrečno ustvaril	lice,	da ne kaže tiste sreče, ki jo uživam zdaj!’	A
poljubovala roko, s katero ji je potem pogladil	lice.	‚Kako je, ljuba moja?’ vprašal je milostno.	A
te imam, ljubim te in zato ti hočem očistiti	lice,	da boš čeden, ker si v čedni družbi.Ali ne govorim	A
Nekaj časa sta si zrla oko v oko. Bledo	lice	se je Tekstorju zalilo s krvjo in sovražno so	A
se je siva megla in mu razkrila milobno njeno	lice.	Preobdalo ga je kesanje in sam sebi je očital	A
prijel njegovo roko ter jo položil sebi na vroče	lice,	potem pa šepetal predse: »Nun das süße Bild	A
jasnem steklu. Lahna zora ji je zakrila nežno	lice,	potem pa je spregovorila tiho, tako tiho, da	A
vedela. Poslednja kaplja krvi ji je zapustila	lice	in, da je imel le kolikaj srca, morala bi se	A
in časih je z vlažno svojo ročico pogladila	lice	moje. Bila je sama dobrotljivost in topla ljubezen	A
tičala v dragi kožuhovini. Mraz ji je bil razvnel	lice,	da je lahna rdečica pokrivala ji obrazek.Meni	A
Temna brada mu je obsenčevala od sonca zarjavelo	lice;	pod čelom pa so se mu žarile svetle oči.Opazivši	A
odkril glavo. Kontesama je zalila rdečica	lice	in v zadregi sta bili. »Vidite, to je	A
priložnosti takoj pograbil po orožju. Čez desno	lice	se mu je skoro do ušesa vlekla dolga brazgotina	A
je bil objel in že je hotel poljubiti njeno	lice	- kar mu nekdo položi roko na ramo.Plašno je	A
noč; vsako jutro pa si je z barvo nališpala	lice!	Nekega večera, ko sva ravno pri čaju sedeli in	A
vrgla robec na mizo, kri pa ji je napolnila	lice.	Ali �ni je ponavljal satirično:	A
našega otoka in kako se ji je privzdigovalo mrtvo	lice	iz hladnih valov! Sedaj pa sem stala	A
nekaj časa v daljo; potem pa se mu je zjasnilo	lice,	in sovraštvo mu je izginilo iz pogleda.Da, Lucija	A
se k bledemu obrazku ter poljubil mrzlo njeno	lice!	Hotel je predrzni ta čin brez dvombe še enkrat	A
hudobni duh premotil, da sem jo poljubil na	lice.	Od tedaj pa me hoče pamet čisto zapustiti.	A
Takoj je zopet obrnil od naju svoje ožgano	lice	in hotel se je obnašati, kot bi naju ne bil	A
nji ter je zopet položil roko na zgubano njeno	lice:	»Tiho, mati!Če bi vas kdo naznanil grajskemu	A
parkrat peljal Agato, da se je naplesala, da ji je	lice	kar gorelo. Govorili smo z gospodarji o različnih	A
besede, katere je hotel spregovoriti. Njegovo	lice	ni kazalo krvi in ustnice so se mu tresle, ko	A
uživali preveliko srečo, da so imeli v svoji sredi	lice	modrega in predobrega svojega novega gospodarja	A
/ Tu in tam se je še ulegel Agati mrak na	lice	in njeno oko me je časih spominjalo na poglede	A
zadovoljni z njim?« Takoj se je razjasnilo	lice	prelatu.Obrnil je obraz po družbi za sabo in	A
njemu, potegnil mu plašč od obraza ter zrl v	lice	‒ svojemu bratu.»Po glasu sem te spoznal, bogokletne	A
pred njim in brez usmiljenja zrl mu na upadlo	lice	in na globoko pod čelo vdrte oči. »Prebudi se	A
jutro okrog gorskih vrhov. Otajalo se je tudi	lice	zbujeni zemlji, in že sili po sončnih mestih	A
gledal in gledal ter ji tako izvabil na deviško	lice	rdeče rože deviške sramežljivosti. mKaj hočeš	A
da bi ne videl, kako ji je kri zalila deviško	lice,	ker bo morala sedaj prikrivati resnico in govoriti	A
mu ničesar ne odgovori, upre oko v nje bledo	lice:	mDalmatinova knjiga!In to v teh krajih in med	A
Bili so nekateri med njimi, ki so še gledali v	lice	vašemu bratu, preslavnemu Primožu Trubarju,	A
polglasno zajokala in si s solzami porosila deviško	lice.	mČemu točiš solze?l oglasi se proti nje pričakovanju	A
vrata, stoji pred njimi domača hči in nje bledo	lice	priča o bolesti in grozi, ki ji dviga kipeče	A
in k njegovemu licu ji omahne glava. In nje	lice	se pritiska k njegovemu obrazu in to lice je	A
nje lice se pritiska k njegovemu obrazu in to	lice	je voljno in mehko, kakor je mehko in voljno	A
in mehko, kakor je mehko in voljno žametasto	lice	dozorele breskve.Čustvo je imel Amandus ‒ in	A
Gospodovo službo, tako zelo približa žensko	lice.	Prepovedana nam je ženska, kakor je bil prepovedan	A
nezavedno, ko si v prešli noči pritiskala svoje	lice	k mojemu obrazu.In čutilo se mi je tvoje lice	A
lice k mojemu obrazu. In čutilo se mi je tvoje	lice	kakor voljan in mehak žamet in pregrešen ogenj	A
njenim pogledom. Težke kaplje so ji padale na	lice.	mNič več ga ne bom videla, nikdar več!l	A
« Razvedrilo se je	lice	možaku, ko je vzel kupo v roke in jo zdajci	A
najbolj zrela, odbrala je, pritisnila jo meni na	lice	in dejala dobre volje: mNá, jej!l Ob tem me	A
napačnega, in ker je bila vsa razljučena, da ji je	lice	kar gorelo, bila je celó zala.Kakor je bila	A
spozna. Delo in trud sta mi bila predrugačila	lice	in pra v zelo sem se bil postaral.Tudi sem sedaj	A
prababi, vse najboljše, ne!« jo kušnil na zgubano	lice	in stisnil koščeno roko. »Joj, kakšna patetika	A
čeveljček prav! Princ jo objame, jo poljubi na	lice,	in že odhitita ‒ na Jesenice. Na gradu se pije	A
objela skrivnostnega darovalca in ga poljubila na	lice,	potem pa zaihtela. »Zakaj jokaš?« sem jo vprašal	A
prav lepa in dobra kakor staro vino in da ji je	lice	belo ko angelska kreljut ‒ o, tudi jaz bi postal	A
pobesila oči; srečna rdečica ji je zalila zdravo	lice.	Ni bila sladkostno lepa; bila je zdrava in močna	A
da je bil še pred menoj tu.« Hartviku se je	lice	jasnilo med Hotimirovim pripovedovanjem. »In	A
. / stran 86 . / Dobro jutro se je na vse	lice	smehljalo zeleni krajini, ki je v megleni soparici	A
Neki spomin ali kaj je omajal trde možake,	lice	se jim je ublažilo, pogled zresnil in pobesil	A
je ponočne rose s pšenice in si z njo omočila	lice,	da bi do leta osorej ostalo čisto, belo in brez	A
»Še ponoviti bi se mu utegnilo.«	Lice	ji je rdelo, hitro je dihala, rada bi bila povedala	A
vama verjel?« se je graščaku nekoliko zjasnilo	lice.	»Nikogar ni, ki Trlepom ne bi verjel	A
zglavjem je stala bolničarka in mu je brisala potno	lice.	Sklanjala se je nadenj in se mu je naučeno smehljala	A
senci, dve veliki solzi sta polzeli v kosmato	lice.	Prekrižal se je in je zahvalil angela varuha	A
zaiskrile oči, denarja se ni hotel dotekniti. V	lice	je bil rdeč. »Nisem zaslužil, tega denarja ne	A
prijazen, pa ...? Z eno roko ji je božal mehko	lice,	kolikor ga niso zakrivale njene rahlo se umikajoče	A
divje oči. Naenkrat so mu posinele ustnice,	lice	mu je pobledelo, in poskočil je in je grdo pretepel	A
razdalja. Njegov obraz se je po vrsti zgoščal v	lice	odklonjenega učitelja, pozabljenega pripravnika	A
strašnejše so postajale, dokler se ji ni režala v	lice	ona prvotna strašna morska pošast ...V nemi grozi	A
je nazadnje dejal in blažeče pritisnil svoje	lice	k njenemu. »Nikoli ‒ ne sme ‒!« se je ustrašila	A
sklonil glavo in jo nežno pritisnil ob njeno vroče	lice.	S polti, iz razpletenih las in iz blazine ji	A
Spala je ali dremala.	Lice	ji je žarelo, težko, nemirno je dihala.Tiho	A
zdajle molila molitev, ki jo je spisal on.	Lice	mu je zažarelo od veselja, prejšnja otožnost	A
kliče. A zdaj bi mu morala kazati prijazno	lice.	»Če bo Viljem utegnil, bo po praznikih svatba	A
« »Moja ljuba, ljuba ... « je zaječal in	lice	pritisnil ob njeno lice.»Nikar, ne govori tega	A
ljuba ... « je zaječal in lice pritisnil ob njeno	lice.	»Nikar, ne govori tega!«	A
jemala. . / . / stran 145 . / »Po hudičje črno	lice	ima, po medvedje brunda in momlja,« so oponašali	A
Stara je morala biti že čez trideset let,	lice	ji je bilo široko in zagorelo kakor zrel lešnik	A
druga, še lepša zora in se mu dajala na vse	lice	...Misli so iskale Lizo in se ji skrivaj boječe	A
lije na zemljo ... zemlja se dviga ... soj neba in	lice	svetá se božata ...Nebeška zarja nosi nebeški	A
grof. Že snoči ga je nenadoma zamikalo, da bi v	lice	spoznal svojega očeta, preden se mu maščuje	A
zdaj vedel, ga otožno in preteče gleda milo	lice	že davno pozabljene Lucije ... »Ti ... si ... ?« je	A
spet nepremično zagledal v bledo in drhteče	lice	poparjenega grofa. »Kaj me gledaš tako ... ?«	A
soseske!« Moža sta se molče spogledala; Trlepu je	lice	žarelo, oči so božale sina. »O, gospod te zna	A
jo hotel ugrizniti naravnost v njeno zdravo	lice.	Jelen je stegnil roko, da žensko ubrani.	A
je hotel pomiriti, pa ga je mali uprasnil v	lice.	Ni se maral več meniti za svojega najmlajšega	A
. / . / stran 202 . / Srni je priletela na	lice	mehka ilovnata kroglica. »Nooo!« je zakričala	A
mano.« Črnoglavka je naslonila svoje gladko	lice	na poraščeni obraz Opreznega. Srnjak je pa pobožal	A
videl, da je njegovo sicer usnjato in nagubano	lice	stemnilo se.Hitro skoči s konja, vzame kamižolo	A
deklica, ljubi me in reši me!« Široko, ogorelo	lice	mu je bilo medtem bolj zardelo, iz oči pak so	A
in da ima tudi za njegovo prihodnost nevarno	lice,	bil bi, to si je natihoma sam priznal, pač rad	A
jaz.« Pri teh besedah je bil Burger vstal,	lice	se mu je nenavadno zresnilo, šel je po sobi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani