Viri nam še pripovedujejo, da se je Ana vdala, prav čisto vdala v svojo usodo! In ko je prišel Bogomir Lesovéj na mesto, kjer so veje globoko visele na stezo, tako globoko, da je moral ukloniti svojo glavo, poljubil je pri tem vroče dekletovo lice. Ana pa se je bila že tako zelo vdala svoji usodi, da je tudi tedaj ostala mirna.