O, da bi Tirtljeva že enkrat tako podprta bila! Kadar je skrb in nadloga Božidarja posebno zmogla, tačas je vse doma pustil dekli in hlapcu, napregel lep majhen voziček in kobilico rjavko in se na južino peljal v Ambolje k Meškotlu, da bi vendar enkrat določno in za gotovo zvedel, ali mu dadó Micko ali ne. Oče Meškotel je na pragu stal široko razkoračen, golorok in nepodvezan pod koleni, z dolgo pipo varaždinsko v zobéh in klobuk po strani.