Fronek poišče majhen krožnik, odmeri nekaj žlic kužku, toda vsega je bilo tako malo, da bi snedel sam petkrat toliko. Predno začne jesti, gleda v pisker in nekaj mu naprej oznanja in zavija po želodcu, češ da bo lakota po tem pičlem grižljaju še večja. Lačen leže spat, a že v polsnu se mu prikaže oče, ves v zvezdah, svetlih gumbih in bliskajočem se orožju.