križ (201-300)

staršev, le stara Jera mu je naredila običajni	križ.	In se je zgodilo, da je bil res vprašan v šoli	A
Pa ne v rokav pujs! ‒ Ali res nimaš rute ‒	križ	božji, pri kakih ljudeh si pa bil? Ná!«	A
šest korakov od črte četverokotnik, ki ga je	križ	delil v štiri polja.»Hola!	A
tiha in potrpežljiva ‒ ali z onima dvema je bil	križ.	Nanča se ni mogla sprijazniti s svojo usodo	A
katerikoli stari grad in požar in mraz in Rdeči	križ	in vroči čaj, in mislim, ne bi tega storili	A
in sužnji in naj pije vrag, poteri ga sveti	križ!	Svoboden in pošten človek v takih okolnostih	A
vdasta. Starejši, ki je pet let star, bi vsaj	križ	že lahko znal narediti, pa ga ne zna, pač pa	A
Izvrsten človek, ampak samotorec. Bog se usmili,	križ	je dandanes z ljudmi!« Mokarica je bridko vzdihnila	A
in se pokadilo iz nje. . / . / stran 40 . / »	Križ	božji, Ančka, torej tudi ti si taka kakor druge	A
Sitni ste, vsi ste sitni, samo da naju dražite.	Križ	božji je z ljudmi!Nič se ne obotavljaj!	A
Križanega in razumela Njegovo ljubezen. Iz srca na	križ	se je dvigala bridkost, s križa v dušo je teklo	A
ko me spuščajo v železnem kurniku pod zemljo:	Križ	božji, sedaj grem spet v pekel, da zaslužim	A
enkrat prijel za kljuko, če je vrata zaklenil. »	Križ	božji, vse je v redu.Bajtica moja, le mirno	A
globoko je vzdihnila: »Oh, kako sem trudna!	Križ	me boli.Rada bi bila že spet doma!	A
nahrbtnik, prijel za palico in se poslovil: »	Križ	božji, zbogom, Murka, in na svidenje!« Lisko	A
natočila dobršen kozarec slivovke in rekla: »	Križ	božji, svoje smo naredili, drugo pa opravi zdrava	A
daleč od praznih koč sem zagledal ob poti reven	križ.	Še je bilo možno prebrati napis: Joža Dernič	A
se je vzpel do line in otipal v njej železni	križ.	Tako ga je zgrabil, da je kar zahreščalo.	A
pomoč. Dokaj nizko je že stal na nebu Šmarni	križ,	ko se je medved le ugnal in utrudil.Zato se	A
hrasta se je usulo vse listje. »Bog in sveti	križ	božji,« je tiho vzdihnil ovčar. »Sveti Jurij	A
žena. Krojač je pobral preklo, naredil iz nje	križ	in ga pribil koči na steno. Če pridete kdaj	A
kjer mu je kozar postlal z otepom praproti. »	Križ	božji, pojdimo!« je rekel Ila in se s kozarjem	A
je prisedel, gospodar je naredil z bičevnikom	križ	pred spočito kobilo, skočil na sani in pognal	A
na nebo. Poiskal je z očmi ozvezdje Šmarni	križ	in dognal, da je polnoč že minila.Nobene pomoči	A
pritaknem, rajši klepljem sok na sam sveti dan. No,	križ	božji, brez skrbi sem; sedaj si pa pristaviva	A
in kar pokadilo se je za vozom. 𠆫og in sveti	križ	božji,’ smo vsi hkrati vzdihnili, tako smo se	A
je imel dvignjeno roko in na čelu palec ‒ za	križ	pripravljen. Zvezde so trepetale, potok v strugi	A
fantov, ki so gonili zvonove, da je trepetal	križ	na slemenu strehe.In vendar je rekel sosed sosedu	A
kjer se je odlomilo deblo, in vsekal na štor	križ,	da bi si hudič ob njem ne brusil krempljev.	A
Otroci so zlezli z ojesa. »Torej,	križ	božji, kar začnimo.Ječmen, jeli?«	A
»Ne. S takim je prevelik	križ	v mestu.« »Kakor veš, da je prav.	A
je jezno zmetal obleko s sebe, naredil velik	križ	in legel, da je postelja zaškripala.Obrnil se	A
spodobila,« je pomagal mlajši, »da bi imel vsaj en	križ	pri hiši, ko nimaš sedaj nobenega.« »Nobenega	A
in gledali lučko, ki jo je obesila Lojza pred	križ.	In prihajali so vsak večer, trudni in zdelani	A
in pod križem izpustila sveženj na tla. Ta	križ	je bil tisti, ki ga je bil postavil na mestu	A
Kriste!« je vzdihnila Francka in pogledala na	križ.	Še huje je štropotala reka čez jez, kot bi tekla	A
Šum reke se je oddaljil, Francka je objela	križ;	se dvignila do ranjenih nog in poljubila žebelj	A
pero v rdečo tinto ter napravil Blažu velik	križ,	zraven pa zapisal: Padel v vojski v bitki pri	A
bogca in ga pogledala in hotela na kolena pod	križ,	pa si ni upala, ni mogla ... Vtem je Matic opravil	A
bronastim prstanom, na katerem je bil vrezan velik	križ	s sulico, ter izročil pismo Azbadu. Poslanca	A
zlatimi sponami. Na prednjem polju se je svetil	križ,	sestavljen iz dragih kamnov.Na levi strani je	A
vrat pa je molčal monogram Kristov in temni	križ	ni od veselja vztrepetal v mladem jutru.Mračen	A
prinesli carske insignije: najprej dragoceni	križ,	zatem veliko zlato žezlo, nato je sledil labarum	A
goste gube plašča, v desnici se je zasvetil	križ,	ves posut z dragulji.Vsi svetilniki so plameneli	A
»Sem te tako učila? To ni	križ!	Še enkrat!«	A
»Ves je trd,« se je oglasil Smrekar. »Kdo,	križ	božji?« so se začudili možje. »Jook	A
Starica se je naglo sklonila v postelji. »	Križ	božji, Janez, zakaj tako naglo?« »Moram	A
romam tja, kamor nam je vsem zapisano.« »In	križ	ste si sami naložili, Silvester!« Nekoliko je	A
rdeč nagelj je vtaknil v sklenjene roke ob	križ	Luciji in bel nagelj je stisnil med drobčkene	A
neutajljive slasti, na pogrebih je vlačil težki	križ,	pri procesijah je nosil bandero in globoko v	A
vmes je kdaj potožila, da je na svetu velik	križ	zaradi otrok, ker res ni pravica, da niso nikoli	A
barvah listja in bilk. Na najvišjem je velik	križ	z ogledali, ki napovedujejo vreme; dolina vedno	A
Nobenega rabata nikjer.	Križ	te začne boleti, samo gledaš, da vsak dan odbrenkaš	A
pospravljala in potem ni mogla zaspati, ker jo je bolel	križ.	No, saj bo šlo.	A
križpotje, kjer je sameval preperel starinski	križ,	vabeč popotnika, da se spočije na njegovi mehki	A
učiteljeve besede so ga vrgle na kolena pod	križ,	ki ga je krčevito objel z obema tresočima se	A
imenom. V pošiljki omenite Ložniško sedlo ali pa	križ,	in že bom vedel, od koga prihaja.Zraven poslane	A
zagrnjeno grobnico, nad katero se je dvigal kamenit	križ.	Živordeči nageljni so se dotikali železne ograje	A
Cel možak...« »Ej, oče, saj že nosim tretji	križ,	« se je nasmehnil Lovrek, hoteč iztrgati očeta	A
velik in hud pred njim in pravi: ”Stopi na ta	križ,	ki leži na tleh!“- ”Ne stopim!“ pravi Aleš.	A
skoprnela od nevoščljivosti ... ona bi stopila na	križ,	še plesala bi po njem!“ Vzdramili so ga hlapci	A
”Dolgčas in draginja!“ ”Je že	križ!	“ je zavzdihnil Aleš.”Tudi v naših krajih niso	A
očetu in je šla v Ljubljano, da bi naročila	križ	od črnega kamna.Da bi zadobila tolažbe in mirú	A
naročju košek z žeblji, ko pribijajo Kristusa na	križ.	”Kaj ne stoji Traven tam?	A
pravi, da ne more vsega sam; z gostilno je	križ,	in najetim ljudem se ne more zaupati ničesar	A
bolečine in bridkosti. Kdor je rojen, da nese	križ	na Golgato, bi ga sam poiskal, če bi mu ga ne	A
je tiho svetilo lice njega, ki je nesel težki	križ.	Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od	A
Simon iz Cirene. Bos je bil otrok, ki je nosil	križ,	in tudi nog njegovih, teh sirotnih, prej tako	A
krvavem oblaku. Otrok je bil, ki je objemal težek	križ.	Omahoval je pod njim, opotekal se in padal,	A
zmagoviti preganjanec jih preganja s škorpijoni.	Križ	se je vzdignil do nebes in grmade so vzplamtele	A
za krivico in ker je radovoljno sprejel svoj	križ.	Ali dobro vem, da bi ga bil zatajil, molče bi	A
držali jako slovesno. -- Oni, ki bi imel nositi	križ,	okrasil si je klobuk, kakor bi se odpravljal	A
tekle po licih. Zagrebli smo jo v razor; ne	križ	ne kamen ne priča o nji, ki je bila na smrt	A
Dvanajsta knjiga GOSPA JUDIT /	KRIŽ	NA GORI / NOVELE IN ČRTICE 1903-1904	A
prozornejša od megle, je lahkotno vzdignila bakreni	križ.	Ali komaj da se je to zgodilo, je ugledal Lenart	A
odpri! Kaj misliš, da bom na vekomaj nosil ta	križ	na svoji rami?Kaj misliš, da ni v mojem srcu	A
ga prišli vrabci zobat. ”To je bil umetnik ...	križ	božji, to je bil umetnik! Dandanašnji ... kje	A
našo staro Meto, z jezikavo, bradavičasto?“ ...	Križ	božji, moj sošolec je bil, moj sodomovnik!Kako	A
viselo veliko razpelo, ali ni se razločil več	križ,	svetilo se je samo Kristusovo telo.	A
male duri in se je vzdigal zunaj silni kameniti	križ	nad fasado.Šel je naravnost tja, in ko je bil	A
duri, kjer se je vzdigal zunaj silni kameniti	križ	nad fasado.Obležala je, toda glej, kmalu se	A
duri, kjer se je vzdigal zunaj veliki kameniti	križ,	zgenile so se in so se počasi in škripaje zapirale	A
duri, kjer se je vzdigal zunaj veliki kameniti	križ.	Počasi in omahovaje je stopal Tone,	A
zagrebel v zemljo ter mu postavil znamenje in	križ.	Neizprosno živi mrtveci so neumrljivi.	A
črnim žametom; zgoraj na žametu se je svetil bel	križ,	pod križem je bila mrtvaška lobanja.Ob odru	A
je, kakor da nosi na ramenih velik in težak	križ,	čigar črna senca je segala visoko proti stropu	A
bila napotila dolga procesija. Romali so, velik	križ	je hodil pred njimi in njegova črna senca je	A
prepovedano. Kristusa bi dandanes ne pribili na	križ,	- zaprli bi ga koj od kraja.Stvari so urejene	A
Svoje dni se je manjšinam vse hujše godilo; na	križ	so jih pribijali, na grmadi so jih sežigali	A
slabih, otroških. In še smehlja se, otrok, nosi	križ,	da ji reže v ramo, pa se smehlja!Jaz pa bom	A
ramo, pa se smehlja! Jaz pa bom prevalil tvoj	križ	na svoja pleča, zato ker sem močan, in te bom	A
zraku. Ona, svetnica, pa se še smehlja, nosi	križ	in se smehlja!“ Tisti večer je visoko vzklila	A
otroka, v trpljenju spozna ljubezen. Tudi tvoj	križ	bom vzel na svoja pleča, ki so krepkejša od	A
komolcih in ga je pogledala z velikimi očmi. ”Moj	križ?	Ne izkušaj Bogá ... na smrt bi se obsodil sam!	A
Štefkin grob, da bi videl tisti ponižni leseni	križ,	ki oznanja njen spomin. EPILOG IN POSVEČENJE	A
razodeni -- in z roko trdno vzdignil bom svoj	križ:	bridkost je prag do večnega veselja	A
Matjaževo deželo, pa bomo vzdignili bandero in	križ;	in le molitev bo v naših ustih.“ Nato so	A
	KRIŽ	IN SULICA ”Ta povest je, kakor kratka	A
ne sodi na drog prav nič drugega, nego sveti	križ,	naše znamenje!“Župnik je vzrojil, še hujše mu	A
oponašal kaplan. ”To se pravi - zatajiti sveti	križ!	“ Oči so se župniku zasolzile od srda in žalosti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani