nova beseda iz Slovenije
JANKO Idiva. Tvoja krivda bode, če srečaš le | kesanje | na koncu tega pota. Odideta. | A |
davno skopneli sneg! . /\ .. stran 93 . \/ | Kesanje | Aj, šumite, le šumite, ve globoke vôde, ve | A |
saj kdor ljubi, srečen ní - a pregrenko je | kesanje, | to prevèč srcé teží. ELEGIJA O MOJI | A |
novem grehu, iz katerega se rodi potem novo | kesanje, | - zmerom nova pomlad in nova jesen, zmerom novo | A |
trpi plemenito trpljenje, ki je njega vredno, | kesanje, | ki je slast obenem, hrepenenje, ki je obenem | A |
a ožgan in brez brk, oh, župan tam stoji ‒ v | kesanje | Pedanj se pogrezne, na Lučnem pa k jutru zvoni | A |
nedolžno, čisto kakor zdaj! . / . / stran 14 . / | KESANJE | Da zábil bi reve in teže, na posteljo starček | A |
dobljeno pekoče spoznanje: najhujša je vseh bolečin | kesanje, | krivice spomin! SIROMAK Kar Bog mi je življenje | A |
pobeg, ko pa zapela zadnja bo lopata, bo za | kesanje | časa na pretek. ... a ne da me razžalostiš ... | A |
nima niti toliko časa, da bi opravilo obračun, | kesanje | in pokoro za oni svet.Drug za drugim se vlečejo | A |
. / stran 334 . / kateri je začutil v srcu | kesanje | in je od svojega namena odstopil.To je bila | A |
ki je sposobna sprejemati in dajati, sprejeti | kesanje | in odpuščati grehe, zagrniti nesrečno in tavajočo | A |
sodišču, a Družba ve, kolikšno je trpljenje in | kesanje | v njegovi duši, v nobeni ječi ni tako temno | A |
Mogoče drugi teden?« | Kesanje | je prišlo prepozno, takrat, ko te ni bilo več | A |
bela proga na mrtvaškem prtu. Žalost, jeza, | kesanje, | obup, najtežja čustva so stiskala ubogo srce | A |
pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot | kesanje | in mu nista oponesla pretepa nič več. »Če se | A |
iz hiše, da si oddahne. Prevzelo jo je grozno | kesanje, | da je odbila svojo srečo in zagrebla svoje nade | A |
odpusti, če se skesaš! Tukaj ne pomaga nobeno | kesanje; | za zločinom pride kazen, kakor udari grom za | A |
nevoljen poslušal šunder z verande in vrta. | Kesanje | se je budilo v njegovem srcu in »pamet, pamet | A |
Gnala si je k srcu njegovo stisko, čutila že | kesanje, | če bi mu res ona nakopala nesrečo.Na drugi strani | A |
pogubno dobrima otrokoma in zlata vredni ženi. In | kesanje, | pekoče kesanje mu je polnilo dušo.Ako mu to | A |
otrokoma in zlata vredni ženi. In kesanje, pekoče | kesanje | mu je polnilo dušo.Ako mu to sedanje mišljenje | A |
zopetno porivanje, nobenega obžalovanja več, le še | kesanje | nad kesanjem, le še nevolja nad nevoljo, srd | A |
počasi pomikalo dalje, toliko da ni zastajalo. | Kesanje | je bilo zdaj opravljeno, tu in tam se je še | A |
mi govori, za srečno večnost me pripravlja, | kesanje | mi vzbuja, pokoro nalaga...Oh, kako mi je danes | A |
Pokrižal se je in je občutil resnično in globoko | kesanje. | Ko je ustavil pred hišo, je prišel Šimen | A |
po tem mraku: spomini se zlijejo v eno samo | kesanje; | srce je žalostno, a mirno je. Kadar se bližajo | A |
morem do dna; ob spominu me časih obide kakor | kesanje, | kakor bolest; toda ljubezni, čeprav zakasnele | A |
kljuvalo tisto tenko kladevce, ki mu pravijo | kesanje. | Skoraj nerazumljivo je, res pa je vendar: človek | A |
vedri dušo in boža srce ter poravná razmere; | kesanje | se izlije na papir ter odleti s papirjem - list | A |
trpljenje, mi smo preleni zanj. Ostalo mu je | kesanje, | nas bi bilo kesanja sram.Ostalo mu je hrepenenje | A |
97 . / ”Mi smo zagrnili svoj spomin in svoje | kesanje, | svojo strahopetnost in svojo slabočo v spodobno | A |
In obšlo me je nenadoma kakor sram, kakor | kesanje. | ”Kako je grdo, grdo vse to hrepenenje! | A |
še tiho, ponižno upanje -- glasu od nikoder ... | Kesanje | in žalost napolni srce popotnikovo.Čemu se je | A |
tako kazni kakor hvaležnosti; nepotrebno je | kesanje | in ponos je smešen ... Tako sem bila žalostna | A |
nehvaležnost greh; spovedal se je tega greha, njegovo | kesanje | pa ni hotelo biti ne globoko, ne resnično; besede | A |
gospod Ognjišček je popolnoma obupal ... Njegovo | kesanje | je doseglo vrhunec, ko je sedel doma ponižno | A |
na vesti, naj leži pogrnjen in zaklenjen! - | Kesanje | - bodi kesanje!Ampak bridkosti - bridkosti ni | A |
leži pogrnjen in zaklenjen! - Kesanje - bodi | kesanje! | Ampak bridkosti - bridkosti ni treba! | A |
in že v besedah samih, v samem glasu je bilo | kesanje | in oproščenje ... Ali komaj so bile duri odprte | A |
- Ne želja po opravičenju in ne | kesanje | me ne žene k tej odkriti izpovedi.Stvar je popolnoma | A |
greha veliko sovraštvo; in ker je bilo v vesti | kesanje, | se je rodil iz kesanja srd. ”Petelin! | A |
temno, grozepolno skrivnost. In obšlo ga je | kesanje. | ”Vsaj eno ljubeznivo besedo da bi ji bil | A |
ne izide ponavadi drugega nič, nego smrad in | kesanje | ...Toda boj tistega mladega človeka, ki je z odkritosr | A |
Začutil je nenadoma tudi sam kakor očitanje, kakor | kesanje. | ”Ali si me čakala na hribu?“ | A |
komaj še da me doseže z roko ...“ Sočutje in | kesanje | se mu je zbudilo; hitel je v klanec, skoro je | A |
kesanja -- kakor da bi se šel brit ... In vse | kesanje | ni drugega nego -- žganje!Iz pijače se rodi | A |
hlapec!“ je pomislil in komaj ga je obšlo prvo | kesanje, | se je spomnil na vožnjo, na prejšnji večer, | A |
ogenj in poraja brez nehanja nov greh in novo | kesanje, | nov sram in novo samoprevaro.- Midva, oj duša | A |
ljubo dete, bo prepozno za preoblačenje in za | kesanje! | ... | A |
ostane v srcu spomin, v spominu hrepenenje, | kesanje | in sram. Ni na svetu toliko greha, zlobe in | A |
pričelo? Pogledal je daleč nazaj, odleglo mu je; | kesanje | se je spreminjalo v mirno žalost.Odgovoril si | A |
ugledal obraz neveste, obšl ga je kakor sram in | kesanje | ...To so še vedno tiste otroške oči, to je še | A |
dalo odvezo ter ga osušilo ... Še nizkotnejše je | kesanje | od greha!“ ”Kakor nekdaj in zmerom!“ | A |
bilo premalo; prerahla samokazen in preplitko | kesanje! | Glej, stopi sem, prikaži se v svojem haveloku | A |
z bridkostjo in solzami, da je prašen. Tudi | kesanje | je neumno in sramotno, drugega nič, nego del | A |
svojih sanjah. Jereba je obšlo globoko, resnično | kesanje, | hrepenenje po nečem izgubljenem, lahkomiselno | A |
tudi nespodobnosti govoril ... veliko bo njegovo | kesanje | nekoč innjegovo vpitje!Ampak kdo mu bo pomagal | A |
pravica - kaj bi še nadalje vzdihoval in govoril?... | Kesanje? | Bridkost? | A |
oči so gledale kakor skozi motne naočnike. | Kesanje | mu je potrkalo na srce in sram ga je bilo. | A |
233 . / ”Božji prst se ga je bil dotaknil, | kesanje | ga je obsenčilo!“ je ukrenil učitelj Šviligoj | A |
dolini šentflorjanski?“ ”Resnično je občutil | kesanje, | resnično se ga je Bog usmilil!“ je izpreletelo | A |
adjunkt ... ne, gospod adjunkt ... težko je pač srce, | kesanje | se je zgenilo v njem ...Kaj bi rekel? | A |
se je poprašal natihoma in zakljuvalo mu je | kesanje | v srcu. Ogledal se je: pobit po rokah | A |
natanko opolnoči se ga je poslednjikrat polotilo | kesanje. | Sedel je pijan za polito mizo, upiral je glavo | A |
več ne na očeta, ne na svoje hude sanje, ne na | kesanje | in ne na pokoro. Kakor bi zalučil kamen po klancu | A |
velikih, dokler je bil kozarec pred njim. » | Kesanje | sodi starcu; dokler je človek mlad, bodi vesel | A |
treba, se je zbudilo v njegovem srcu bridko | kesanje. | Niti postelje, o! | A |
ko se je razjokal, je bila žalost rahlejša, | kesanje | se je utolažilo. »Ni koristna tako velika | A |
neverjetna bajka; ob spominih je zakljuvalo | kesanje | v starem srcu in križ je zarezal globlje v razranjeno | A |
izročil zlodeju in njegovemu ognju. Krčmarjevo | kesanje | ni bilo globoko; kakor iz zrahljane prsti je | A |
nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim očesom. | Kesanje | se trka na prsi, srce koprni po matjaževanju | A |
zabolelo v srcu; ali je bil sram, ali je bilo | kesanje, | ali je bila pritajena, bolestna radost.Povesil | A |
delež? Večna pot, nestalno potikanje, grenko | kesanje. | O srce, povrni mi, kar si mi vzelo!« | A |
in usmiljenje ni drugega nič nego jecljajoče | kesanje | slabotnih duš, ki še toliko moči nimajo, da | A |
moja sladkost in vsa moja ljubezen - in da še | kesanje, | da še srd in sram ni drugega nič nego do pretvore | A |
hrepenenje, ki je bilo večna bridkost in večno | kesanje. | Tako ne hrepeni fant po dekletu, - tako strmi | A |
spečal z mlinarico; zdaj je počil greh na dan, | kesanje | pa se ne pozna ne nji ne njemu!“ ”Kakor da | A |
Šviligoj je časih stresel z glavo in je zavzdihnil: | kesanje | njegovo je bilo vse globlje, kajti on je bil | A |
karal z očmi. Zakaj vest je bila težka in | kesanje | je bilo veliko.Res so se razvedrila srca ob | A |
sit, nisem grešil, in vendar je veliko moje | kesanje! | “ Graščak Peter, prijazni, rdeči, je odpiral | A |
nekaj strašnega; stud nad samim seboj, strah in | kesanje | - a vse to tako ostudno, podlo in nizko ... Da | A |
pekoča, kakor kaplja stopljenega svinca ... Toda | kesanje | je bilo prepozno, prepozno sem jim poljubljal | A |
prikazale v njih očéh. Začutil sem takoj globoko | kesanje | in hotel sem jim poljubiti roko in jih prositi | A |
tako neusmiljeno resnično, kakor je resnično | kesanje. | Kar je bilo, kar je in bo, je eno. | A |
hvaležnosti.« In še dalje je mislil in obšlo ga je | kesanje. | Kako je bilo prej to življenje vse polno | A |
srcu bi se morda kdaj vzdignilo tiho, nezavedno | kesanje? | Tudi drugi bi šli mimo njega, z veselimi koraki | A |
vzbudilo, je zaživelo devetkratno življenje. Greh, | kesanje, | strah ... nič več besed; ali je treba vseh, ali | A |
misli govoriš.« In zdaj ga je obšlo globlje | kesanje | kakor prej pred sedemdesetletnim koscem ...Bil | A |
ne bodo nikoli več vrnili v dolino, obudili | kesanje | in se priporočili za zadnjo uro, on pa je hodil | A |
je glede na njega mladost in očitno globoko | kesanje | ‒ samo na šest let v vprego!« »Tudi ta kazen | A |
Zašepetala je: »Če želite?« Preobšlo ga je | kesanje. | Pričel je gor in dol hoditi ter godrnjal: »Tako | A |
razkrila milobno njeno lice. Preobdalo ga je | kesanje | in sam sebi je očital, kako li je mogel za en | A |
vinske njegove možgane vsiliti se je hotelo | kesanje. | Ali z vinom ga je preplul. | A |
mu je časih zatrepetalo, ker ga je pretresalo | kesanje. | Zasilile so mi solze v oči, tako da sem ihte | A |
se je, da bi oni porinil. Obujal je izpovedno | kesanje | v grešni duši ter nič ni vedel, kako, kdaj in | A |
brez rešilne misli. Ko mu tako brezupnost in | kesanje | pretresata dušo, mraz pa utrujeno, lačno telo | A |
»Žal ti je torej! | Kesanje | je začetek dobrih sklepov.Ali so te morda tuja | A |
dvojno táko vrsto in končno bi trpeli podvojeno | kesanje. | Kaj bi jim to koristilo? | A |
nakopala hudo kazen in sramoto. Neznosna sramota in | kesanje | za nepreudarjena dejanja sta me končno vrgli | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |