kar (801-900)

Pojdeš li? TUGOMER Če je res,	kar	ti pripoveduješ, ne pojdem. Za mojim hrbtom	A
brez zamude pojdi k našim v Franke ter stori,	kar	ti bodo Geron in njegovi velmoži svetovali.	A
tvoji prijatelji od mene? MENIH Ničesar,	kar	ne bi bilo na tvojo korist in na korist tvojega	A
Veš ti, Zorislava, kadar pride sem, moraš ga	kar	rada imeti, če ne, ga jaz poljubim. Ko bi se	A
kakor praviš, lahko bi prišel, kadar si opravil,	kar	je nujnejše. TUGOMER Ne govori tako, ti ne	A
Vse že vem ... Vprav v tem hipu sem čula,	kar	si menda že zunaj pripovedoval.Ti si prinesel	A
kolenih pred seboj viti se vidim in potrto vse,	kar	se ti strinja s prekletim imenom, ki sem mu	A
med Sloveni. Franki ti dajo vso podporo in	kar	zahtevaš. TUGOMER Da, kajne, to je plača izdajalče	A
menijo, da jih mi Sloveni nameravamo napadati,	kar	ni istina, kakor znaš. NEKLON To je dobro	A
tem, sodim jaz. TUGOMER Skliči jih skupaj,	kar	jih je blizu, potem jim natančneje stvar razložim	A
ni nazaj od Frankov; danes je že sedmi dan,	kar	bi imeli doma biti, a nobenega poročila od njih	A
Perun pomagaj. ZORISLAVA Stoj, odgovori ti,	kar	sem že prej vprašala, ali se čuje, kje je Tugomer	A
na stran, a posluša. BATOG Res je vse,	kar	si strašnega misliti morete. Prevarjeni smo	A
vojni in miru obetali so nam vse in še več,	kar	smo hoteli.Naši možje so bili veseli.	A
moja sodba, da ženska ne ljubi moža, nego to,	kar	mož je.To mi ti v lice trdiš?	A
po tvoji duši? TUGOMER I ti mi ne očitaš,	kar	sem storil? ZORISLAVA Ti nisi prišel po očitanja	A
MENIH Jaz ne! Jaz sem porok za to,	kar	so tebi dati obljubili. TUGOMER Ha, toliko	A
Skorajda takisto. Na mernike zlata ne zmerijo,	kar	ga grofje Celjanje imajo, slišal sem. PRVI	A
kdo bi bil tako nepreviden in bi vse kazal,	kar	misli?Jaz sem že tudi mnogokaj slišal o celjskih	A
ali ne, to mi je vseeno. Če imam jaz zase to,	kar	mi je treba, ne pogrešam celjskih grofov in	A
naj vidva z gospodom patrom Tiburcijem rečeta,	kar	hočeta.Zakaj bi si jaz ne smela želeti, kar	A
kar hočeta. Zakaj bi si jaz ne smela želeti,	kar	vidim, da druge imajo?Ah, in še take, ki ne	A
Zakon jima ni srečen. Ali ljudje govoré mnogo,	kar	ni res. Bogve kakó je.	A
grem kakega sovražnika zabosti, kadar spi, ali	kar	ukažeš, ti storim. FRIDRIH Kaj vraga?	A
FRIDRIH Da, veš ti, prijatelj, mnogo je,	kar	terjaš. Kar precej s seboj vzeti jo!	A
Da, veš ti, prijatelj, mnogo je, kar terjaš.	Kar	precej s seboj vzeti jo!To je težava.	A
čeravno nam ste morda le nekaj lepega rekli,	kar	se navadno ne misli v vsej istini. Bala sem	A
ima kake navadne opravke s katero žensko, za	kar	se jaz ne brigam.Mar naj mu s šibo za hrbtom	A
dokler si v moji službi, da meni poveš vse,	kar	veš. Kadar mene ne bode, tačas služi Fridrihu	A
tvoja skrb za moje in mojega sina dobro ime,	kar	govori iz tebe.Vendar, to je vseeno.	A
Soteščanu: Pridem! Fridrihu: Tedaj ne pozabi,	kar	sem ti ukazal.Glej, tu prihaja tvoja žena.	A
ostane skrita in tam morda še laže dosežem,	kar	želim. Očeta moram za nos zvoditi.	A
VERONIKA Ali ko bi gospa grofinja to slišala,	kar	govorite, ne bi govorili.Vi ‒ FRIDRIH Ne spominjaj	A
ljubezen, in ta ni greh. Kako more greh biti,	kar	je najblažje v nas, kar nas povzdiguje in osrečuje	A
Kako more greh biti, kar je najblažje v nas,	kar	nas povzdiguje in osrečuje.Ne veruj in ljubi	A
jaz sam vsemu svetu smel radostno zaklicati,	kar	zdaj še samo tebi povedati smem: da si moja	A
Poslušaj me. Stori mi to,	kar	te bom prosil, če ne, me uničiš.Če greš ti od	A
FRIDRIH Hvala ti, deklica zlata, hvala ti!	Kar	precej grem ukazat, da se napreže, in te spremim	A
Proč od tod! Greh je,	kar	poslušam, kar mislim, kar upam, da, proč od	A
Proč od tod! Greh je, kar poslušam,	kar	mislim, kar upam, da, proč od tod grem, domov	A
Proč od tod! Greh je, kar poslušam, kar mislim,	kar	upam, da, proč od tod grem, domov. SEDMI PRIZOR	A
domov. JANKO Taka, kakor si, brez vsega,	kar	imaš s seboj? In brez slovesa?	A
META Vendar nisem tako jezična!	Kar	meni zaupate, gospa grofinja, to je kakor zakopano	A
njim ‒ kaže Fridriha ‒ nekaj razgovoriti se,	kar	se najbolje med nama samima govori SOTEŠČAN	A
verujem. Zato sem zadovoljen, če dobro ohraniš,	kar	boš dobil, in le nekoliko pridobiš.Tvoj sinko	A
HERMAN Hočem, hočem. ‒ Koliko je že tega,	kar	ti je žena umrla? FRIDRIH Tričetrt leta.	A
Glej, na to sem jaz že mislil vsa leta sem,	kar	je tvoja pokojna žena bolehala, in premotil	A
brat Herman tukaj. On bo pa storil rad vse,	kar	bom jaz hotel.Potem njemu oblasti in pravice	A
prosim odpuščenja. Jaz hočem sicer vse storiti,	kar	mi ukažete, ali usmilite se uboge ženske.Oče	A
terjam pa še tudi od tebe, da se vdaš v vse,	kar	ti ukažem.To je moj poslednji ukaz, poslednje	A
veš. Izbiraj! FRIDRIH Jaz hočem storiti,	kar	želite, ali ravnajte ž njo usmiljeno... HERMAN	A
Prvorojenstva nečem izgubiti. Rajši storim vse,	kar	ukažete.Velite! HERMAN No, prav!	A
Glej no! ‒ Reci tej ženski,	kar	ji imaš na moj ukaz povedati. FRIDRIH obrnjen	A
pomagaj mi, da ga najdem, da za gotovo zvem,	kar	on misli.Če je tako, kakor praviš ti, potem	A
oče ne žuga samo, temveč da zna tudi storiti,	kar	je rekel.Precej, še danes!	A
DRUGI VITEZ Tedaj še zdaj slušajte.	Kar	se da, bodemo storili za vas. FRIDRIH Ne preostaje	A
moliti in jokati. Laž je in krivo pričanje je,	kar	so govorili zoper mene.Nečem umreti!	A
o bog, več kot dovolj, ker vzeto mi je vse,	kar	sem ljubila.Pustite me živeti, da se spokorim	A
v svojo nesrečo sem prišel; vse je nesrečno,	kar	v dotiko z menoj pride.Beži, beži proč!	A
Obsojena! Da, priznam, da je vse nesrečno,	kar	z menoj v dotiko pride.Zato hočem umreti in	A
Tona. Vidiš, vidiš, je pa le res,	kar	pravijo... Metka.Nič ni res.	A
Pridna punca si in postaviš se.	Kar	je res, je res.Zakaj pa Francelj in Micka nista	A
Pa ostanite še malo. Zakurila sem v peč,	kar	se je dalo, samo da bi bilo bolj toplo, da bi	A
Če ti pa pravim, da te imam tako rad, da bi	kar	...(Zavriska.) Juh!	A
jemljejo ljudje. Težko se misli na ločitev,	Kar	naenkrat bo prišla jesen, pokošeno bo, požeto	A
nastanil v poštarjevi gostilni ... Če je vse res,	kar	pripoveduje...Še mene včasih prime.	A
In Vaš možiček je drugače dober... Ampak,	kar	se mene tiče, jaz sem siv.Odzvonilo je za me	A
Nikar ne hodi po tujem. Lojz. Oh, ti noričica!	Kar	pustim te naj, glej, in drugo vzamem.To bi bilo	A
Če hočeš, ostanem tukaj. Vse storim,	kar	hočeš.O, jaz bom koristnejši temu ljudstvu tod	A
Žal mi je. Ali to ne more biti,	kar	hočeš ti.Danes sem se domenil pri Zakrajškovih	A
Na, dosti mi je tega javkanja!	Kar	sem rekel, sem rekel.Jaz ti ne morem pomagati	A
Jaz ti ne morem pomagati. Delaj,	kar	hočeš.To ima človek, če se peča z babami.	A
sem naredil za vas v teh štiridesetih letih,	kar	jih šivam. Prvo torbo vsakemu tako pred petindvajset	A
sám, Na vêslo se truden opira. »Hoj, starec,	kar	veslo zdaj v dlán Pa jáderno v drugo tam stran	A
In bêre, bêre pismo tó ‒ Ne gré,	kar	bêre, ji v glavó. »Kdo drug še v list pogledaj	A
In sluša poročílo tó ‒ Ne gré,	kar	sliši, jej v glavó! Na prag zahaja dan na dan	A
meč In tvojih hčera ne boš vídela več.« »Pa,	kar	jih naš meč ti pomôril ne bó, Čuj, vsak nam	A
gradič bel, stojí; Moží se lépa grajska hči.	Kar	róžica med cveti je, Nevesta med dekléti je	A
dajo, . / . / stran 37 . / A najboljše meni,	kar	imajo ... Torej spéjva ...	A
‒ »E, hôdi	kar	z nami k posvetu takój, Da môški se dogovorímo	A
Usmílite še mojih se sirót! Da moji ne bi tó,	kar	jaz, postali, Da ne grešili bi in ne jemáli	A
Ní varno več tukaj za tebe, Hoj, boljše, da	kar	ubežíš!« »I v Béligrad, ‒ v srce očíni ‒	A
Slomšek se oglasí, »Pomislite, sveti očetje!	Kar	Primož na zemlji več ne živí, Pretêklo že tristo	A
pokôril, Od danes naj tukaj bo z vami vréd Za tó,	kar	je dôbrega stôril.« »Ker v vašem jeziku vas	A
. / . / stran 104 . / Pa stópam in góslam,	kar	móči mi, A strúna tu prva že póči mi! Obstanem	A
Kristus se smehljáje ‒ »Brez strahú užívaj,	kar	Bog sám ti daje!« »Oh, drugód ustvári táke še	A
nam Oziris in Izis Življenje delita in rast,	Kar	svetemu biku božanska Pri nas izkazuje se čast	A
Mir rajski opévata krókar in vrán ... A	kar	se nas bílo v dolini, Naznanjam vam jaz ga jedini	A
Póšljem stavo tebi jaz še lepšo, Póšljem tebi,	kar	imaš najrajši: Rožo bélo in napól razcvélo,	A
slovénsko!« Ko razúmel Tahi je zdravíco, Slišal,	kar	mu pravi Jože Turen, Plane kvišku kakor ôgenj	A
‒ Ne počaka, da domóv prijaše,	Kar	na pródu piše Tahi Turnu, Piše pismo, lépo ga	A
upórne! Vse pobili moji so Uskoki, Vse pobili,	kar	so jih dobili, Vse poklali, ki se jim udali	A
ne ponesejo na jug! Upaj ‒ ali ne ‒ doseči,	kar	je daleč kot nebo: Blagor duši hrepeneči po	A
daleč kot nebo: Blagor duši hrepeneči po nečem,	kar	je lepo ... Bratje zapojmo!	A
pomirite srca mi čute valovite! Po starem vse,	kar	bilo je pred leti, enak je cvetja duh. Le sem	A
nikdár ne bode poslej. . / . / stran 22 . /	Kar	je minilo tu, mine za vedno; vrne se morda,	A
Ti pel si, jaz s tabo mladosten sem peval,	kar	vselej mi vêlel nemirni je duh; in kakor jaz	A
sem našel srca v prsih živih, mrtvà za vse, za	kar	sem gôrel jaz. Na pokopanih upih ukanljivih	A
drže se stare ali nove struje! Dade nam nekaj,	kar	ustvarijo, dokler srce jim pesem narekuje.	A
ustvaril vseh dreves le zanje; vsak poje to,	kar	mora, ne kar hoče, katera pesem je lepote vzor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani