kant (167-266)

fascinacije z zlom, sublimnih upodob zla, ki jih je	Kant	omogočil, Sade pa uresničil, zato pa je dovršila	C
naredi za rabo svoje svobode, tj. v maksimi."	Kant	s tem, da v osrčje etike postavi problem sprevrženja	C
tudi ni mogoče reducirati na privatio boni.	Kant	v Religiji v mejah golega uma radikalno prelomi	C
neprizadeto, "kakor da gre za nekoga drugega", zatrdi	Kant.	Za Kanta je namreč nezamisljivo, absurdno "predstavlj	C
nadomestiti pomanjkanja njegove moralnosti". Zato se	Kant	na eni strani popolnoma distancira od Descartesovega	C
ali pa na "šibkost volje". Na drugi strani pa	Kant	nič manj odločno ne zavrne Leibnizeve opozicije	C
perspektivo, s čimer bi hkrati odpravili, kot pravi	Kant,	"navidezno protislovje med naravnim mehanizmom	C
preteklemu času in ni več v njegovi moči," pravi	Kant.	"Toda isti subjekt, ki se na drugi strani zaveda	C
izkusi, ko se kesa, je sicer, kot priznava sam	Kant,	"praktično prazna", saj "zgodenega ni mogoče	C
kakršen bi moral biti. Toda, kot opozarja sam	Kant	v Religiji, nič ni bolj negotovo kot prav ponovni	C
etična revolucija" le ni tako radikalna, kot hoče	Kant.	Z drugimi besedami, če se lahko subjekt regenerira	C
reaktualizirala avguštinovsko rešitev. Sam	Kant	pusti problem ponovnega rojstva v stanju aporije	C
rojstvu? Pri ponovnem rojstvu, kot ga pojmuje	Kant,	seveda ne gre za to, da bi se subjekt znebil	C
zadovoljivo odgovoriti. In kot bomo še videli, lahko	Kant	na to vprašanje odgovori edino, če govori -	C
oziroma nenehno izmikanje objekta, o katerem	Kant	govori v drugi Kritiki, ne da bi to eksplicitno	C
bo več ozdravel. V svojem znamenitem spisu "	Kant	s Sadom" hoče Lacan do take neozdravljive resnice	C
in hkrati pokazati, da je Sade tisti, ki mu	Kant	zares govori.Uporabljajoč Sada kot nekakšno	C
brezpogojnosti postavil voljo do uživanja. SADOV	KANT:	UŽITEK -RESNICA DOLŽNOSTI	C
excellence, kako je lahko užitek resnica dolžnosti? "	Kant	s Sadom" naj bi ilustriral, kot zapiše sam Lacan	C
dolžnosti in užitka, perspektiva, v kateri sta	Kant	in Sade eno. Pogoj za subverzijo dolžnosti je	C
srečnost pojmovana kot zadovoljitev gonov.	Kant	pa je pravilno pokazal, da gre tu za "heteronomijo	C
moralno dejanje. Prvi kriterij je tisti, ki ga	Kant	pravzaprav edinega priznava, kriterij univerzalizabilnosti	C
ustreznosti dejanja dolžnosti; drugi kriterij, ki ga	Kant	popolnoma zanemari, pa presoja dejanja glede	C
izhajajo iz teze, da Sade pač ni (ne more biti)	Kant,	Lacanu očitajo, da briše temeljne razlike med	C
spoštovanje zakona, potegne sklep: "Skratka,	Kant	se strinja s Sadom.Kaj nam namreč Sade kaže	C
Drugega. Tako ni svoboden subjekt, kot trdi	Kant,	pač pa Drugi.Glas, ki izreka zapoved: deluj	C
je svoboden, prost, da mi naredi, kar hoče.	Kant	naj bi po Lacanu goljufal, ker hoče, da verjamemo	C
Kantovem primeru - subjekt ta glas sliši v sebi.	Kant	zahteva od subjekta, da glas, ki ni njegov,	C
bi bilo že v Kantu samem: "Kako je mogoče, da	Kant	ne vidi," sprašuje Lacan, "na kakšno oviro trči	C
ne dobro, kajti, kot je večkrat zapisal sam	Kant,	ni glas vesti nikdar zadovoljen, nikdar zadovoljen	C
Edino v tem primeru je mogoče reči, da sta	Kant	in Sade isto.Lacanova konstrukcija naj bi torej	C
Drugi, ki hoče brezmejni užitek, narobe pa	Kant,	ki hoče utemeljiti svojo univerzalno etiko na	C
strani pa Lacan noče videti razcepa, ki ga sam	Kant	uvaja, namreč razcepa med subjektom kot fenomenom	C
tistega, kar se zbira pod tem izrazom, česar pa ne	Kant	ne Lacan zares ne pojasnita." Lacanu priznava	C
glede na njo, s to razliko, da Sade to pokaže,	Kant	pa ne. Lacan naj bi pri tem izhajal predvsem	C
svojem interesu za objekt - tistega torej, kar	Kant	zato oriše kot 'patološko'." V erotičnem izmikanju	C
moralnem izkustvu. Objekta namreč, ki ga je	Kant	prisiljen odpraviti v nemisljivo svoje Stvari	C
Kantova in Sadova "antropologija" identični. Če	Kant	ni Sade, je to zato, ker je Kant melanholik	C
identični. Če Kant ni Sade, je to zato, ker je	Kant	melanholik, ki "svoje želje ne realizira tako	C
ugodja, negacijo subjektove dobrobiti. Sam	Kant	naj bi torej naredil korak v smeri Sada prav	C
zakon, drugega pa volja do užitka. Tisto, kar	Kant	sam priznava, je razcep subjekta z označevalcem	C
moralnim subjektom. Problem torej ni v tem, da	Kant	ne bi hotel priznati subjektovega razcepa.Ravno	C
kot po Lacanu prav kategorični imperativ.	Kant	naj bi po Nancyju postavil in hkrati že rešil	C
in to pred vsakim alter egom." Za Lacana pa	Kant	s svojo formulacijo kategoričnega imperativa	C
osrčja subjektove identitete, je glas samega uma.	Kant	se problema razcepa subjekta kategoričnega imperativa	C
izkustvo avtonomizacije glasu vesti. Tako po Lacanu	Kant	prikriva tisto, kar razkriva norost, da namreč	C
neznosni užitek naprti Vrhovnemu bitju zlobe.	Kant	noče nič vedeti o zlem užitku, o Drugem, ki	C
ki hoče zlo, ki uživa v zlu. Kajti če se je	Kant	upiral temu, da bi objektu zakona dal kakršno	C
Krščanstvo je že imuniziralo subjekta za užitek Boga,	Kant	pa ta problem reši tako, da na mestu, kjer bi	C
etike zakona, je to zato, ker v trenutku, ko se	Kant	znebi božjega zapovedovalca, "naturnega" subjekta	C
ki ukazuje, zapoveduje. Toda, kot pokaže sam	Kant	v Opus postumum, je prav ta sklep napačen: ne	C
more poslušati, ne da bi se razcepil", tudi	Kant	ve, da dolžnost, ki si jo sam naloži, subjekta	C
V bežni, a dragoceni opazki v Opus postumum	Kant	že poskuša rešiti zagato subjektovega razcepa	C
nakazana perspektiva ekstimnosti, v katero pozni	Kant	situira zapoved dolžnosti, zarisuje obrise neke	C
Franciji in novega Cromwella v Angliji. IMMANUEL	KANT	(1724‐1804) Podobno kot Martina Luthra, ki	C
temveč kreatorji svojega sveta. Sicer pa je	Kant	za zgodovino zgodovinopisja pomemben zaradi	C
je spremenila pogled na zgodovino nasploh.	Kant	ločuje dva tipa zgodovine (Geschichte): empirično	C
ne želijo, vendar morajo živeti. Kot kaže, je	Kant	že dvesto let pred Bonom, pevcem skupine U2	C
odovinarja. Ali, kot pravi Marnie Hughes-Warrington: »	Kant	bi bil šokiran (če ne celo zgrožen), če bi lahko	C
Warrington 2000, Groh 1992, Stern 1973. Imanuel	Kant	Deveti stavek[957]	C
svobodno živi pod okriljem brezhibne Ustave (	Kant)	.Od dveh stvari izberimo eno: ali je to gibanje	C
filozofijam zgodovine, ki ugotavljajo, tako kot	Kant,	da v celoti gibanje človeštva sledi bodisi stremljenju	C
človeštvo skozi tri stadije. In to je storil	Kant:	njegova nadvse lucidna filozofija zgodovine	C
možna in verjetna, pa nikakor ni zanesljiva;	Kant	razume pisanje svoje filozofske Zgodovine kot	C
pravičnost in upoštevanje človekovih pravic (	Kant	je zapisal, da človek nikdar ne sme biti sredstvo	C
16. Temeljno delo velikega filozofa je -	Kant,	Immanuel (1788): Kritik der praktischen Vernunft	C
zelo pristranska in ni čista sodba okusa."(229)	Kant	s tem, ko postavi zdaj že znamenito razsvetljensko	C
Press, New York, 1988, str. 124. (229) Immanuel	Kant,	Critique of Judgment (1790), prev. Werner S	C
azsvetljenski usmerjenosti v raztelešeni vid. (233)	Kant,	Critique of Judgement, str. 69; slov. prevod	C
predstavljaš (Reinhart) (Wilke) Intravenera	Kant,	Immanuel op. 491, op. 566; o estetiki op. 299	C
Zero op. 18 Piper, Adrian; delo identiteta;	Kant	op. 491; o rasizmu / seksizmu op. 493; rasa	C
retorika: Descartes, Hobbes, Locke, Vico, Hume in	Kant	V sedemnajstem stoletju so veliko razpravljali	C
estetike in idealiziranja poezije. Immanuel	Kant,	čigar vpliv je obvladoval nemško filozofijo	C
pesnik ukvarjati zgolj z njegovo nalogo. Nato	Kant	opiše, kako da govorništvo izrablja slabosti	C
kanoni,	Kant,	Immanuel, Karel Veliki,	C
vključeni *Lessing, *Goethe, *Schiller in Emanuel	Kant.	*Judovska literatura Vzhodne Evrope je izkusila	C
tvegano poslovno potezo svojo firmo spravil »na	kant«	, zato iz obupa oropa banko in v hipu postane	D
Prozac? Ne,	Kant	V težkih trenutkih ne pomagajo le psihoanalitiki	D
filozofsko svetovanje primerno za številne težave.	Kant,	recimo, pomaga pri zakonskih problemih.»Nihče	D
tudi obiskovalec. Ko se je to zgodilo in si je	Kant	nekoliko opomogel, je spregovoril: »Občutek	D
leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel	Kant	(umrl leta 1804), utemeljitelj kritične filozofije	D
kritične filozofije. Kot vsi učenjaki, je bil tudi	Kant	zelo raztresen človek.Nekoč je prišel v knjigarno	D
ven učenost!« »Neumnost pa noter,« je zagodel	Kant.	Real odgovoril na izziv Barcelone in Valencie	D
1724 Rodil se je nemški filozof Immanuel	Kant	(umrl leta 1804). 1870 Rodil se je Vladimir	D
dežela fantastov, je dejal filozof Immanuel	Kant.	Fantazirajte, prosim, malo o prihodnosti zdravstva	D
potrošniške organizacije in jih spraviti na	kant,	a jim ne uspeva.To počnejo na nacionalni ravni	D
javnosti, ki ga je tako bleščeče utemeljil Immanuel	Kant,	na nadzorstveno vlogo tiska in zapostavljati	D
vredno življenje ali, kot je zapisal že Immanuel	Kant:	»Zvezdno nebo nad nami in moralni zakoni v nas	D
potrditev tistega, kar je predvidel Immanuel	Kant:	državljan noče vojne. Tudi položaj med državami	D
komedijo tematiziralo šele razsvetljenstvo, točneje	Kant	v Kritiki razsodnosti.Takšna usoda komičnega	D
več dreka«. Delajmo se torej, da se je novi	Kant	že pojavil in opravil svoje neizogibno delo	D
torej nimamo zahvaliti »moralnemu zakonu v nas« (	Kant)	, temveč čveku v medijih. Norbert Bolz, filozof	D
absoluta 120 ha gozda in spravil družino na	kant.	Avtorji baleta so si ga razložili kot človeka	D
leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel	Kant	(umrl leta 1804), največji predstavnik nemške	D
vprašani. »Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil	Kant,	»ker ste prav gotovo edini človek na svetu,	D
lastnikom povsod, kjer je to le mogoče. Lojze	Kant	Na kratko	D
jeziku, ki je zdaj zapisana tudi v zakonu? Lojze	Kant	Anketa Dela	D
in se priključil k občini Sovodnje. Lojze	Kant	Ustavna komisija končala del	D
stavbe da ne spreminja njene namembnosti. Lojze	Kant	Fotodokumentacija Dela	D
bili na vrsti Slovenija in Hrvaška. Lojze	Kant	Na kratko	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 67 167 267 367 467 567 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani