kadilo (39-138)

tudi še pred sodnikom. Lagal je, da se je kar	kadilo.	Vso krivdo je zvračal na tovariša Jeraja in	A
je praznično molčala, iz dimnikov se je lahno	kadilo,	tu in tam je zadišalo z ognjišča po cvrtju.	A
tovori, verige so se napenjale, iz dimnikov se je	kadilo.	Gneča je naraščala, zbor izseljencev se je množil	A
bežala od moke in vreče tako hitro, da se je kar	kadilo	za njo.Šele na polici se je ustavila in jezno	A
sem trebež zažgal. Po vseh travnikih se je	kadilo,	povsod so goreli trebeži. Ded med delom ni prida	A
nametali zelenih smrekovih vej, da se je pošteno	kadilo.	Stari lovci so pravili, da ga dim prežene iz	A
hudobcu pod nos. »Mmm ‒ kako čudno diši tvoje	kadilo!	Kar peče me v nos.«	A
Hudobin se je prekopicnil vznak, iz ust se mu je	kadilo	kakor iz dimnika. »U-u-u,« je tulil in se grabil	A
bi prišla pred nočjo do koč. Iz vseh se je	kadilo.	Pastirji so si kuhali večerjo.	A
kropile z blagoslovljeno vodo ter zažigale dišeče	kadilo	pred ciborijem.Zgrozila se je in vest jo je	A
kakor svečenica pred malikom, kateremu žrtvuje	kadilo.	Vročina je puhtela iz močnega vina, magister	A
Vse noči sva prebedeli pred ikono Bogorodice,	kadilo	sva zažigali Kristu, O, in ni rešitve, ni pomoči	A
bila pusta reber ‒ daleč v mračni globeli se je	kadilo	iz dimnika. Prestrašil sem se.	A
Strah in groza! Mlatilnica je hreščala,	kadilo	se je neusmiljeno in pod streho je bilo tako	A
bledikasti, bolehni obraz; ves je bil zavit v dišeče	kadilo,	kakor da bi stal na oblaku.In ko je gledal izpod	A
Kobila pa se ni genila; stala je kakor vkovana in	kadilo	se je od nje, da se je vzpenjala bela megla	A
kuhinjsko posodje, iz železne peči pa se je	kadilo,	dame je takoj ob prihodu zbodlo v oči.Z ruto	A
Voznik je zelo priganjal in od konja se je	kadilo.	V vozu sta sedela moški in ženska.	A
skodelice, iz katerih se je sladko in toplo	kadilo;	poleg vsake skodelice je bil kos belega kruha	A
sijalo v izbo veselo sonce in na mizi bi se	kadilo,	dišalo bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven	A
celó od zidanice na oni strani doline se je	kadilo.	”Ničesar ni pozabil, prav ničesar ne!“ je	A
pri krožniku in vsi polni, prijetno dišeči;	kadilo	se je iz njih, vzdigalo se, ščegetalo ga v ustih	A
vrat. Od konja, ki je bil pogrnjen, se je še	kadilo,	blato na kolesih je bilo še mokro. Stala	A
voz; od konja, ki je bil pogrnjen, se je še	kadilo;	z dvorišča je prišel stari hlapec, zaspano brlečo	A
cerkvi -- gledam nanj, pokleknem; blagodišeče	kadilo	vseokoli mene, prazniške luči pred mojimi očmi	A
skrivnostnega; kakor je videl v kadilnici žlahtno	kadilo,	majhna, siva zrna, iz katerih se je vzdignil	A
oblačili težke ornate; že je gorelo žlahtno	kadilo	v kadilnici, že je slišal zamolklo šumenje iz	A
sveče, kakor nikoli; nocoj se vzdigne dišeče	kadilo	višje, nego kdaj poprej!“ Tresel se je od	A
visela cesarjeva podoba, toda ker se je pozimi	kadilo	iz peči, je bila podoba tako začrnela in sajasta	A
stran 67 . / V tej cerkvi in na tem oltarju	kadilo	ni dišalo kakor drugod, niso sveče tako slovesno	A
je utripala z dolgim, ozkim plamenom, se je	kadilo	visoko proti stropu; a ta dim ji ni bil zoprn	A
mizi je bil lep rumen hleb in opoldne se je	kadilo	prijetno iz sklede.Zvečer je sedel za mizo,	A
je izpremenil kamen v široko skledo, ki se je	kadilo	iz nje, dim je plaval proti stropu in je napolnil	A
je bilo še vse mirno. Ali iz dimnikov se je	kadilo;	ženske so pripravljale delavcem zajtrk.Časih	A
velikonočno sonce, od oltarja je vstajalo dišeče	kadilo	v komaj vidnih plavih oblakih.In njemu se je	A
gladil z vročim železom, da je šumelo in se	kadilo.	Kadar se je Iglič doteknil fraka, vselej je Prosén	A
tenkih belih rokah pa je bila zlata posoda za	kadilo;	nedolžnoplašno je gledal obraz iz bujnozlatega	A
pele na koru, od velikega oltarja je dišalo	kadilo,	lesketala se je zlata kadilnica.In Petru je	A
berivko v stran in letela v vas, da se je le	kadilo	za njo. Tam doli pri cerkvi je stal	A
prijetno: meni je bilo prevroče, a se zunaj vsaj	kadilo	ni;znotraj, na podu, pa je bila vročina precej	A
je bila vročina precej manjša, a se je tako	kadilo,	da je bilo težko vzdržati.Zato je bila mlačev	A
plevela. Celo skozi lino poda se je k meni na voz	kadilo	kakor iz dimnika, na podu pa se med seboj še	A
hribih, da se je kljub zahajajočemu soncu kar	kadilo.	»Tisti nemški zdravnik Kneipp pravi	A
postavljali predenj sklede, iz katerih se je prijetno	kadilo	in še prijetneje dišalo.Usoda mu ni dodelila	A
skleda celega krompirja, iz katere se je mogočno	kadilo.	Mati Barba je na mizo za družino natrosila velik	A
Lahonček in na nas je streljal, da se je vse	kadilo	okrog njega.Za božjo voljo sem prosil profosa	A
omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je	kadilo	plev in prahu.Šest nas je mlatilo; ker Danijel	A
ugledal. Danes se je daleč tam spodaj nekaj	kadilo;	vzlic temu je dekle trdovratno trdilo, da natančno	A
da je kar tleskalo in da se je od prahu vse	kadilo.	Naposled je tudi omagal in vsi trije so ležali	A
Letela je za mojim gospodarjem, da se je vse	kadilo	po Dunajski cesti.Zakaj pa bi tudi ne.	A
po Selanovih napetih hlačicah, da se je kar	kadilo.	Pri tem udarcev niti štel ni; namesto treh jih	A
je nosila široke krožnike, na katerih se je	kadilo	in prijetno dišalo.Vse to se je postavilo na	A
prikazoval, in bratovščino sta pila, da se je vse	kadilo	in po peklenskem ognju smrdelo!« »Sem	A
žlice so obležale na mizi in iz sklede se je	kadilo,	a lačen ni hotel biti nikdo. Lačen pa je bil	A
večer in pušil iz velike pipe, da se je vse	kadilo	okrog njega. mKaj bo dobrega, Brentač?l vpraša	A
veže, ki je bila tudi kuhinja, se je venomer	kadilo.	Nad vrati je visela konjska podkev, na vsako	A
odfrknila tjadol po Peščenjeku, da bi se vse	kadilo	za njo!Pa res!	A
stiskala ob pobočju. Iz preoranih njiv se je toplo	kadilo.	Hladno jutro zgodnje pomladi je sopeče dehtelo	A
»Kar pokličite me,« je Janez veselo rekel;	kadilo,	ki ga Štepič zažiga Trlepom, mu je šlo v nos	A
seboj bi te imeli radi.« Janezu je tudi to	kadilo	hudo šlo v nos, prevzel pa se ni, čisto mirno	A
zamrl. Izpod slemenov koč se je noč in dan	kadilo.	Koliščarji so se vsi odeli v kožuhe.	A
dopolniti spomladi, so pa kakor spale. Ni se še	kadilo	izpod slemen. Okrog obširnega ognjišča v visoki	A
na Brdu je ugasnil. Niti iz korenin se ni več	kadilo.	Od vsega shalja so ostali samo kupi pepela in	A
se pasle v daljavi. Naokrog se je vsepovsod	kadilo,	kakor bi dihalo na novo obsejano polje.Prav	A
rojilo, ali je morda preudarjal, kako bi se	kadilo,	ko bi pipi dal novo srebrno okovanje napraviti	A
»Zakaj pokrivaš sedaj jamice s smrečjem?« »	Kadilo	in jajca bodo znosile mravlje vanje.«Razkopala	A
stran 177 . \/ Mravlje so hitele skrivati	kadilo	in jajca pod smrečje, kakor na skrivnem znašajo	A
kakor koli sem že jaz pihal in si prizadeval.	Kadilo	se je, do plamena nisem mogel razpihati, če	A
kuhinjo. Tam je na ognjišču cvrčalo, kipelo in	kadilo	se iz ponev in lončičev, da je bilo na prvi	A
na belo cesto, sta konja zdirjala, da se je	kadilo	za njimi in so vasi kar bežale mimo njih.Nato	A
mu ni dišala tako prijetno kakor to božično	kadilo!	In ko so se vrnili potem v družinsko sobo, kako	A
samo da bi bilo vreme ugodno. Veselo se je	kadilo	iz dimnika na vozu, ko se je vrnila družba.	A
cedil iz nekaterih med, iz nekaterih dišeče	kadilo;	prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice	A
jutri boš videla, bova tajčala, da se bo vse	kadilo.	«Gospa mu reče po slovensko:	A
se uveri, da je grozni požar prazna prevara.	Kadilo	se je res, ali od megle, dvigajoče se iz bližnje	A
ljudi premalo. Pameten človek zažiga povsod	kadilo,	in ne gleda, komu.Svet hoče tako imeti, mi ga	A
to bo gledal ‒ hehe, in bežal bo, da se bo	kadilo	za njim.« Mena se je prestrašila.	A
Virtus asinaria. (Zlato iz Arabije,	kadilo	in miro iz Sabe tlačijo v cerkvene bisage oslovski	A
nosila pijačo, štela denarje in se zahvaljevala.	Kadilo	se je, hrup je bil velik in zato je bilo treba	A
No, kar vesel sem bil.	Kadilo	se je naravnost proti nebu, kakor bi postavil	A
voljenjem. . /\ .. stran 9 . \/ Po prostoru se je	kadilo,	da je plaval pod stropom dim natanko v oblikah	A
ga užgal, potegnil moško nekaj dimov in oddal	kadilo	sosedu Kljukotaju, ki se je ponašal zavoljo	A
pogorišča v Rudniku, kjer je še vedno tlelo in se	kadilo;	majala je konjski rep in zeleno zastavo s polmesecem	A
rokah je imela veliko košaro iz katere se je	kadilo.	»Hitro, odpri,« je rekla, »ohladilo se bo.«	A
kraljica ni stopala na čelu sprevoda, niti se ni	kadilo	iz razpoke pri Golobjem vodnjaku.Karneval je	A
ki so zagorele v hipu. Prasketalo je in se	kadilo	kot v peklu.Ljudje so odskočili in hoteli pobegniti	A
čakaj na vmesni čas. Ko se bo morda le še malo	kadilo.	Ko ti bo mogoče dim zameglil pogled in bo lažje	A
petje spajalo s svetimi napevi, kjer so med	kadilo	dehteli stoteri zeleni gozdni naokrog, ta mu	A
Slemena nad Zagrebom še nisem videl, da bi se	kadilo.	« »No, a Messina!?« vpraša gospodarjev Leo.	A
duplin. Na sredini se je na grelniku žgalo	kadilo.	Bouvard se je držal zadaj; Pécuchet mu je kazal	A
mestu. Od tam sem jo pobrisal, da se je vse	kadilo,	in zdi se mi, da sem drvel čez pet ali šest	A
Drugi goni začno brenčati okoli te strasti.	Kadilo,	mazila, venci, vino in razbrzdane sle, ki označujejo	A
žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažigat	kadilo;	vsa množica pa je ob uri kadilne daritve zunaj	A
dan. V spalnici sta prek noči gorela kafra in	kadilo;	Ganeš, ki je zjutraj zgodaj vstal, se je šel	A
pomočjo nekaj kosov časopisa ne. Prijelo in	kadilo	se je kakšno minuto ali dve in nato ugasnilo	B
je stala pomečkana postelja in v kotu se je	kadilo	iz ognjišča, da sem bil v hipu solzen.Bicikel	B
začele spreobračati. Morda sta Batakom ugajala	kadilo	in prezbiterjansko petje. No, res je tudi, da	B
ni bilo brez nekega duhovnega pomena. Dišeče	kadilo,	ki je preplavilo dvorano, nas je približalo	B
v sobi za medicinske sestre v bolnici se je	kadilo	... Tudi tam mi je Edin prevedel kako zgodbo	B
sodih pustila nekaj barve, da se je pri zbijanju	kadilo,	Jeglič v tovarni Eta je fantom kakšen sod vedno	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 39 139 239 339 439 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani