jaz (301-400)

Zakaj ne? ‒ Gnádljivi gospod namesto Matička,	jaz	pak namesto gospoda.Goljufan ni nobeden tako	A
h gospe, katero za Nežko drži: Tega fanta	jaz	ne zastopim!Dam mu eno za uho in on se smeje	A
H gospe. Al za vse to	jaz	nič ne maram; zraven tebe bom nocoj vse pozabil	A
. / . / stran 120 . / Kaj menijo, da sem	jaz	‒ MATIČEK na stran: Lepo, lepo! NEŽKA	A
GOSPA Kaj vendar? BARON Kaj	jaz	vem!Nekaj, kar nase vleče, kar vabi, kar se	A
stran: Kaj za en nauk! BARON Zares, Nežka,	jaz	sem že sam dostikrat mislil. Mi iščemo veselje	A
Ravno to je, kar one pozabijo. GOSPA	Jaz	ne bom pozabila. BARON Jaz tudi ne.	A
GOSPA Jaz ne bom pozabila. BARON	Jaz	tudi ne. MATIČEK na stran: Jaz tudi ne.	A
BARON Jaz tudi ne. MATIČEK na stran:	Jaz	tudi ne. NEŽKA na stran: Jaz tudi ne.	A
na stran: Jaz tudi ne. NEŽKA na stran:	Jaz	tudi ne. BARON gospo za roko prime: Tukaj	A
eznivejši med vsemi ženami. Nežka, gospod, kakor sem	jaz,	svojo beseda drži.Tukaj imaš denarje, še enkrat	A
na stran: Z njim gre, pri moji duši! ‒ Oh,	jaz	sem kmalu mislil.Se bliža.	A
glasno: Kdo gre mimo? MATIČEK glasno:	Jaz!	BARON tiho h gospe: Matiček je!‒ Proč beži	A
Od mene bi se učili, od mene!	Jaz	sem svojo lažnico kmalu prvo noč še pred poroko	A
MATIČEK na stran: To bi bilo fletno, ko bi	jaz	‒ ‒ NEŽKA Pak me moraš tudi malo ljubiti.	A
MATIČEK se na tla vrže: Oh vaša gnada,	jaz	gorim od ljubezni!Srce mi bo razdejala, če me	A
udari skoraj pri vsaki besedi: »Vaša gnada,	jaz	gorim od ljubezni.Srce mi bo razdejala, če me	A
zapeljati, priliznjenec? ‒ Skoraj bi se ti bila	jaz	vdala ‒ to se zastopi, namesto moje gospe ‒	A
Nežka, to je preveč! Ampak povej mi, kako	jaz	zdaj tebe tukaj najdem?Menil sem, da si z njim	A
drugemu nastavljeno, pak si se ti ujel. Kaj sem	jaz	kriva, da se namesto ene lisice dve ujameta	A
BARON Kdo je? BUDALO	Jaz,	B-Budalo. BARON Ravno prav.Držite ga!	A
BARON To bêštijo! BUDALO	Jaz	‒ jaz nisem za to g-gor vzet. BARON Držite	A
BARON To bêštijo! BUDALO Jaz ‒	jaz	nisem za to g-gor vzet. BARON Držite ga, al	A
BARON Kdo je? ŽUŽEK Vaša gnada,	jaz,	jaz. BARON Žužek.	A
BARON Kdo je? ŽUŽEK Vaša gnada, jaz,	jaz.	BARON Žužek.	A
z njo opraviti, pak se je naveličal: zdaj ji	jaz	bolj dopadem. BARON hitro: Bolj do ‒	A
Moja sreča je, da z njo otrók nimam! ‒	Jaz	bi jih zadavil. TONČEK Kaj mi hočejo, za božjo	A
GAŠPER Če je kaj falênega, naj Matička primejo.	Jaz	sem nedolžen. MATIČEK Gašper! BUDALO G-Gašper	A
ŽUŽEK Nič naj se ne bojé, vaša gnada,	jaz	jim dober stojim, da se jim ne bo nič hudega	A
GOSPA se vrže pred baronom na kolena: Vsaj	jaz	bom sprosila! BARON vidi gospo in Nežko:	A
bil ti rekel: vse zastonj, vse zastonj! In	jaz	ti danes tretjič odpustim. Vstane. NEŽKA	A
ti danes tretjič odpustim. Vstane. NEŽKA	Jaz	tudi.Vstane. MATIČEK Jaz tudi.	A
Vstane. NEŽKA Jaz tudi. Vstane. MATIČEK	Jaz	tudi.Vstane. VSI vstanejo.	A
Pokaže z roko, da mu je za úho dal. TONČEK	Jaz?	MATIČEK Vaša gnada, na moja lica: tako zna	A
godci in v taki svetlobi prikazala? GOSPA	Jaz	‒ jaz sem jih tukaj našla. MATIČEK k baronu	A
in v taki svetlobi prikazala? GOSPA Jaz ‒	jaz	sem jih tukaj našla. MATIČEK k baronu: Vaša	A
Sem pisal na Gobov grad po svojo Smrekarico;	jaz	in moj sin se bova naenkrat ženila. BARON	A
Ljubljani. JERCA poje k Tončku: Tiho bodi,	jaz	bom tvoja, le ostani, le ostani! VSI Zdaj	A
MICKA Prav!	Jaz	tudi Anžéta nočem zato, ker mi ne dopade. JAKA	A
deklè, zdaj si me plačala. Ampak čakaj, zdaj	jaz	tebe vprašam, zakaj ti Anžè ne dopade? MICKA	A
zdaj za noro držal. Zlodej me vzemi, če sem	jaz	tvoji rajnki materi kaj takega povedal, in vendar	A
gor prišla. No, ti moraš bolj vedeti kakor	jaz.	Vendar, Micka, ti bi meni veliko veselje storila	A
Kdo ve, kako dolgo bom še živel.	Jaz	bi te rad preskrbljeno videl.Pak saj si pametna	A
lep, bogat ‒ in še zraven žlahten gospod. In	jaz	bom tudi žlahtna gospa!Kako bo to lepo slišati	A
Fej! Kaj,	jaz	da bi bila Anžétova žena?Fej!	A
MICKA Moj ljúbiček, ja.	Jaz	hočem prstan imeti. ŠTERNFELDOVKA Če mi poveš	A
imajo oní vprašati? Naj mi dajo prstan, pravim	jaz.	ŠTERNFELDOVKA Dala ti ga bom.	A
MICKA Bo me, ja. Potlej bom tudi	jaz	žlahtna gospa, kakor so oní ‒ bom lepe gvante	A
objame): Ljubka moja, Boga zahvali, da sem	jaz	prišla.Ti se v veliki nevarnosti znajdeš.	A
pravijo. ŠTERNFELDOVKA On je goljuf, pravim	jaz!	On se ne imenuje Schönheim. MICKA To ni mogoče	A
nista oba glih? Vidiš, tega, ki ga ti imaš, sem	jaz	njemu dala in tega je Tulpenheim ‒ to je njegovo	A
Tak oní so tista gospa? ŠTERNFELDOVKA Ja,	jaz	sem.Vidiš, sirota, in ta tvoj zapeljivec je	A
Mene goljufati! In	jaz	sem ga tako grozno ljubila. ŠTERNFELDOVKA	A
pri plesu okoli pasa primeš. ANŽÈ I, kaj	jaz	morem, da jo štimám! JAKA Nič lepega ji ne	A
Oča, bo rekla, da sem obnorel. JAKA Anžè,	jaz	ti povem, moje deklè ima več pameti kakor midva	A
videl, kako se bom to na pamet navadil. Ampak	jaz	vam povem, oča, mene bo smeh silil.Ta reč gre	A
srca, kadar rečem: »Deklè, ti meni dopadeš ‒	jaz	te štimám, da bi te ugriznil ‒« Šentaj, oča	A
MONKOF Res, bratec, eno uro pred tabo.	Jaz	sem jo videl. Meni verjemi.	A
pak Glažek ven zbrodil? MONKOF Za tega ti	jaz	dober stojim. TULPENHEIM Si ga pripeljal?	A
MONKOF Kakor zid. TULPENHEIM	Jaz	bi ne hotel, da bi ta reč ven prišla. MONKOF	A
Na drugo vižo je ni mogoče dobiti.	Jaz	sem ji že vse sorte ponujal, obljubil, z lepimi	A
imenu ne bodo klicali, kadar bo kdo zraven.	Jaz	vem, zakaj; vidijo, vsak človek ima svoje sovražnike	A
MICKA V eni uri naj se tam na prélazu znajdejo;	jaz	jih bom na vrt noter spustila, kadar bodo že	A
ljubljanske punce tudi štimáli. TULPENHEIM	Jaz?	Kamen rataj, če sem kdaj katero drugo štimàl	A
MONKOF Prav imaš! Ampak bodi ti	jaz	in jaz bom ti! TULPENHEIM Meniš?Obriši	A
MONKOF Prav imaš! Ampak bodi ti jaz in	jaz	bom ti! TULPENHEIM Meniš?Obriši se, bratec	A
zamerijo, gospodje, morebiti sem prezgodaj prišel.	Jaz	sem noter v pšenico zlezel, kakor so zašáfali	A
proč iti tako dolgo, da ura pride. GLAŽEK	Jaz	bom še malo dušo privezal, če ne bodo zamerili	A
GLAŽEK Nič naj se ne boje.	Jaz	imam že uro v glavi! (Gredo.)	A
Nikar se ne jokaj! Saj	jaz	le govorim, vidiš!Jaz sem ti že odpustil.	A
Saj jaz le govorim, vidiš!	Jaz	sem ti že odpustil.Ti si vendarle moja Micka	A
dekleta zalezovati, to je vendar preveč, to!	Jaz	bi skoraj lušt imel, vse tri prav dobro skópati	A
Saj veš, kaj imaš storiti.	Jaz	sem ti že povedal in gospa ti je tudi povedala	A
mize postavlja): Tukaj bo šribar sedel, tukaj	jaz,	tukaj Anžè, tukaj Micka ‒ ni prav, Micka mora	A
odvrnili. ŠTERNFELDOVKA Brez vse hvale, oča;	jaz	sem več zase kakor za vas storila.Odrešena bom	A
MICKA Gvišno da ne, gospa žlahtna! JAKA	Jaz	za svojo hčer dober stojim. ŠTERNFELDOVKA	A
bo vesel, da dekleta odpravi. TULPENHEIM	Jaz	sem že davno voščil, obeta te lepe deklice poznati	A
imam! Pak naj ne zamerijo, žlahtni gospodje;	jaz	menim, da bi zdaj obljubo naprej vzeli. Gospod	A
usedejo, Micka, ti pak k meni. TULPENHEIM	Jaz	pak k Micki! ANŽÈ (ga odrine): Tukaj bom	A
pak k Micki! ANŽÈ (ga odrine): Tukaj bom	jaz	sedel! JAKA Tukaj Anžè.	A
Midva ga bova narpréd en glažek štrknila, kajne?	Jaz	jim dober stojim, da je pravičen, zakaj ker	A
nobena kapljica ne sme notri ostati! GLAŽEK	Jaz	sem tudi zraven. JAKA in VSI (naenkrat	A
(Nalije.)	Jaz	bom prvi, potlej pak ti drugi za mano.Juhe!	A
kosilu sem preveč jedel. (Na stran): Da bi	jaz	zunaj bil! GLAŽEK Bi bilo škoda, ko bi se	A
drugim ‒ ven izsukati. JAKA Žlahtni gospodje,	jaz	sem le kmet, ampak za norca se ne pustim držati	A
kópani! . / . / stran 35 . / GLAŽEK Kaj,	jaz	kópan, jaz?(Zase): Tiho bodi, Glažek!	A
. / stran 35 . / GLAŽEK Kaj, jaz kópan,	jaz?	(Zase): Tiho bodi, Glažek!	A
anétovka se bosta narprvič tukaj podpisala. ANŽÈ	Jaz	ne znam pisati.Micka, ti tudi ne.	A
Micka, ti tudi ne. GLAŽEK Pak bom	jaz	obeh imeni zapisal, vidva boste križe zraven	A
(H Glažku): Meni ni treba roke peljati,	jaz	sem že bolj navajen.(Naredi križ.)	A
Narprvič oní, gospod žlahtni! TULPENHEIM	Jaz?	Zdaj zdaj.	A
Se je tako primerilo.	Jaz	nisem mislil ‒ jaz ne vem. MONKOF Zdaj bo	A
Se je tako primerilo. Jaz nisem mislil ‒	jaz	ne vem. MONKOF Zdaj bo pravi zlodej!	A
Lepo zahvalim. ŠTERNFELDOVKA (k Micki):	Jaz	ti moram tudi kaj dati.(Potegne prstan s prsta	A
Vidijo, da je ravno taisti prstan, katerega sem	jaz	njim dala, kateri je njim mojo ljubezen zažíhral	A
je. IRMA: Včasih se vprašam, ali moram res	jaz	delati s temi ljudmi? DEDAL: Zaprto žensko	A
pripovedoval o tem. MAREK: Dobro veš, da se	jaz	v Parizu nisem ukvarjal s kiparstvom. DEDAL	A
MAREK: Nisi mi tega povedal. Ker	jaz	nisem imel časa, da bi poslušal zgodbice iz	A
O barvastih kipih. Poleg tega pa veš, da sem	jaz	na poseben način farbenblind.Vidim samo rdeče	A
DEDAL: Bil sem v ujetništvu. MAREK: Kaj	jaz	vem, kje si ti bil.Vem, da te ni bilo zraven	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani