ja (401-500)

»Ne vem.« »Pa	ja,	pozabil si.« »Morebiti.«	A
Vedrite v predorih?« »	Ja,	če bi utegnile!A na delo moraš priti pravočasno	A
Ali pa si se domislil česa drugega?	Ja,	prav gotovo se je česa spomnil in zato se je	A
otipavaš žulje in mi jih prav nalahno božaš. Nu	ja,	zdaj sem vse pokvarila.Ne jaz, tista vila je	A
»Kakor na razglednici,« je rekel. »	Ja,	« je pritrdila, ker ni ujela zbadljivosti njegove	A
»Mlin in race in ti in jaz.« »	Ja,	« je zadovoljna prikimala. »Vse kakor v ilustriranem	A
»Ne,« je odločno rekel. »	Ja.	« Prijel jo je za komolec in stopil naravnost	A
»Najlepših?« »	Ja.	Pravzaprav najlepša.«	A
položila njegovo roko na prod. »Ponosna? Nu,	ja,	zares zmeraj govorijo o naši moči, o prihodnosti	A
bi smela delati več kot zdaj. Več plače, to	ja,	in dosti prostega časa za ljubezen, za... naju	A
njim po cestah, ker se preveč naglas vede«. »	Ja,	saj«, sem dejal in se nasmehnil. Podorehar	A
na desno do Regina coeli. Regina coeli boš	ja	našel.Velika siva stavba je in straža stoji	A
„Kakšno meso?" „	Ja	za božjo voljo!Moje, moje, moje!	A
poreče, »samo če pomislim, kam človek pade.	Ja,	ja, človek se ne sme nikdar zareči; tudi gospod	A
poreče, »samo če pomislim, kam človek pade. Ja,	ja,	človek se ne sme nikdar zareči; tudi gospod	A
ovire v Karpatih in to v najhujši ofenzivi, boš	ja	lazil čez navadno mejo ob času miru«.	A
»Da, da«, pravi Bernard. »Mhm ...	ja	ja ...« pokima Ludvik. In razgovor počasi	A
»Da, da«, pravi Bernard. »Mhm ... ja	ja	...« pokima Ludvik. In razgovor počasi	A
- Čeh! ... A češki ano -	ja,	ja! -je dvakrat ponovil in trdo pokimal.	A
- Čeh! ... A češki ano - ja,	ja!	-je dvakrat ponovil in trdo pokimal.	A
potrepljal kadeta po rami in ponovil: -Ano, ano-	ja,	ja. - Ja, ja, - se je smejal kadet in	A
potrepljal kadeta po rami in ponovil: -Ano, ano- ja,	ja.	- Ja, ja, - se je smejal kadet in kazal	A
kadeta po rami in ponovil: -Ano, ano- ja, ja. -	Ja,	ja, - se je smejal kadet in kazal drobne bele	A
po rami in ponovil: -Ano, ano- ja, ja. - Ja,	ja,	- se je smejal kadet in kazal drobne bele zobe	A
je kimal ded. -	Ja,	ja! -je še enkrat resno ponovil kadet in se	A
je kimal ded. - Ja,	ja!	-je še enkrat resno ponovil kadet in se nato	A
sta tudi kadetova mati in nevesta. Modrijan	ja	na vse pretege nekaj po nemško razlagal, ti	A
In tudi v gnezdo ne. Takole	ja	skakljala, se smejala in ščebetala in pela.	A
nekoliko plešast, z globoko udrtimi očmi. »Eh	ja,	« je žalostno zmajal z glavo, »to je dandanašnji	A
. / PRAZNA PTIČNICA »	Ja,	ja,«se je veselo razvnel Martin, da je pogovor	A
PRAZNA PTIČNICA »Ja,	ja,	«se je veselo razvnel Martin, da je pogovor zašel	A
je govoril in vlekel Ernesta za rokav. »	Ja,	kaj pa sanjaš?Kam me pa vlečeš?«	A
zasmejal Ernest, »ker bi nas ne bilo.« »Hahaha,	ja,	prav imaš, hahaha,«se je zakrohotal tudi Martin	A
strmiš v zimo, ki počasi prihaja čez svet.« »	Ja,	ja,«je vzdihnil Martin. »	A
strmiš v zimo, ki počasi prihaja čez svet.« »Ja,	ja,	«je vzdihnil Martin. »	A
recimo, nisi prišel takrat, ko si kupil hišo?« »	Ja,	saj res,«se je Martin kar navdušil. »	A
Od tega je že dolgo let.« »	Ja,	ja, ti si bil pa tič,«so rekli fantje in šli	A
Od tega je že dolgo let.« »Ja,	ja,	ti si bil pa tič,«so rekli fantje in šli.	A
Tankist se srečno zareži in pokaže nase: »	Ja?	Iz Bosne.«	A
Noseča pa sloka. Roko nazaj,	ja,	roko. Zdaj bomo videli.	A
-	Ja,	ja, v molitev, saj sem rekla, da so proč.	A
- Ja,	ja,	v molitev, saj sem rekla, da so proč. Navihano	A
častita sestra - v kapucinskem samostanu menda	ja	ni častitih sester.Častita sestra, dve častiti	A
papirje, če pride na uredništvo, šepnejo zadaj, da	ja,	da je sranje, da ve, gleda predse, na klop,	A
odmorom pa veliko govorjenja in mahanja z rokami.	Ja,	tisti bledi nasmehljani obraz mu ne gre z glave	A
njo prostitutko hinavsko lažnivo, Tanja, menda	ja	ne boš, Tanja, kako dolgo že hodi, v naglici	A
Vse bliže. Menda	ja	ne noter.Če pridejo - na klop, skozi okno.	A
močno rdečo brado, rdečebradec. Rdečebradec,	ja.	Bodi Rdečebradec, če nimaš drugega posla.	A
nekaj šušti s tem papirjem, potem pa reče,	ja,	ja, tako se godi oficirskim vdovam kraljevine	A
nekaj šušti s tem papirjem, potem pa reče, ja,	ja,	tako se godi oficirskim vdovam kraljevine SHS	A
in naslanjači. Zato v knjižnico ne, na vzhod	ja,	ampak kaj tam? Kaj tam, reče, mogoče se spomnim	A
Mogoče je slavist. - Vatovec	ja,	Vitovec tudi, ampak Vatovic, to je pa neobičajno	A
kot rezilo, jasno, radikalno, svetla sablja.	Ja,	je dejal Pavel Vatovic, z uma svitlim mečem	A
-	Ja,	pa bi skoraj imeli več klobas, je rekel klavec	A
-	Ja,	je rekel Johan Ot, Jakob Demšar sporoča Urbanu	A
-	Ja,	se je oglasil mali plešasti možak s piskajočim	A
oglasil mali plešasti možak s piskajočim glasom.	Ja,	če lahko glasno o njem tako govorijo, potem	A
-	Ja,	je rekel Adam, saj nič ne škodi, če se oblastniki	A
- No	ja,	je rekel Adam, nekaj nun in grajskih gospa so	A
-	Ja,	je rekel Johan Ot, zdaj že zbran in s trezno	A
Johan Ot, zdaj že zbran in s trezno mislijo,	ja,	coprniške blodnje. Adam je vzkipel.	A
-	Ja,	je rekel Johan Ot in odšel konju zategovat sedlo	A
ki je brez števila vešč na grmado pognal. No	ja,	da bom natančen: nekatere jedal samo utopiti	A
- No	ja,	je rekel Johan Ot, nisem te hotel tako prestrašiti	A
- Menda	ja	ni tako hudo, je rekel Johan Ot. -	A
V tem trenutku tako kričati?	Ja,	je rekel Johan Ot, res je zblaznel. Adam se	A
posli njegove hčere niti niso preveč zanimali.	Ja,	prvič je že bilo nekoliko nenavadno med gatami	A
/ papirja. Ta je pričal, da na oni strani,	ja,	že na oni strani ulice, kjer tista postava z	A
vendar je čutil človekovo navzočnost. Premikanje,	ja,	pri njegovih nogah je bilo premikanje.Oprl se	A
-	Ja,	je rekel kosmati obraz, ja, ja, saj ti ga vračam	A
- Ja, je rekel kosmati obraz,	ja,	ja, saj ti ga vračam. Živemu ga pač ne sezujem	A
- Ja, je rekel kosmati obraz, ja,	ja,	saj ti ga vračam. Živemu ga pač ne sezujem.	A
-	Ja,	kako, je mencal, kako bi rekel, povsod, vsakdo	A
galjot vstal in se počasi zravnal, sključen.	Ja,	zdaj je bil čisto tak, kot kakšen starec.	A
ki je bil nekdaj roka, je ležalo nekaj cunj.	Ja,	to je bila nekoč njegova zastava.Drugi capin	A
-	Ja,	je rekel, tega pa ona ne pozna - nekaj malega	A
pomešala s poštenimi meščani in meščankami.	Ja,	naenkrat so bili vsi enaki, nihče ni več uprl	A
potem pa se je pridušeno zahahljal in dodal: no	ja,	nekaj vina tudi. Kljunač si je nataknil irhaste	A
naredilo rdeče in črno, zakaj takrat, ko ga	ja	zabuhli zaporniški padar mrcvaril, je izmenoma	A
podatek, da imajo nekje, kje že, v Landshutu, tam	ja,	krčmo Pri Sveti krvi.Pri Sveti kravi, je rekel	A
s konji in kravami. Vpraša Franc začudeno:	Ja,	kako pa to? Reče Johan žalostno: Ko pa je	A
Franc: Konj? Johan: Konj,	ja.	Za vse pa je kriva naša Franca.	A
Franc: Hiša je gorela? Johan: Hiša je gorela,	ja.	Hlev pa tudi, s hiše je preskočila iskra na hlev	A
Ojej! Johan: Na parah,	ja.	Oča so ležali na parah, pa je sveča dol padla	A
Franc: Tudi mati so umrli? Johan:	Ja.	Mati so umrli od žalosti, oče so se na smrt stepli	A
onim in tem svetom, med nebesi in zemljo.	Ja,	gor na pokopališče bo šel, naj njegova pokojna	A
stvarstvu in se vrača nazaj, v srca, kot se reče,	ja,	v srca.Hodil je od ognja do ognja in gledal	A
Obrnila se je na bok, Katarina je upala, da zdaj	ja	ne bo zasmrčala, a je takoj, nje pač ni nadlegovala	A
je bila sposobna poškodovati, nemara ubiti.	Ja,	tako daleč je bila ta reč, Simon je bil ljubosumen	A
je, ali je tod čez potovala kakšna vojska.	Ja,	je rekel starec, bili so pijani Kranjci, vlekli	A
še četrto, posebno zaobljubo, pravzaprav ga	ja	samo to zanimalo: da bo po svojih močeh takoj	A
oropali, poklali vse, kar je bilo živega, ljudi,	ja,	tudi živino, kolikor je niso mogli v kosih odnesti	A
Alonso, Teresa, Anastasia, Pedro, Miguel, Paola,	ja,	tudi Luis, in tudi Franc in morda je tudi kakšna	A
teme. Njihovi grehi so v njih samih, to so pa	ja	že dobro vedeli; demon, Leviatan, goreči grm	A
daleč potujejo njene misli, kaj, confiteor? bom,	ja,	bom, blagoslovite me, oče, moje misli so strašne	A
tisto deklico, kako ji je že ime? Mala Teresa,	ja,	tisto je seglo v duše.In potrebna je bila ta	A
spustiš iz hiše, veselo tečejo skozi visoko travo,	ja,	tudi kmečka opravila ga niso več veselila, tisto	A
lepi Kranjci / in huzarji ogerski. So lepi	ja,	je govoril Windisch, še lasulje si ne znajo	A
kaj je to sonata in kaj menuet, junaški, no	ja,	to mogoče so, če jih s sabljo in kroglo naženeš	A
-	Ja,	tudi skozi usta.Saj praviš, da človeški grehi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani