nova beseda iz Slovenije

ja (1.401-1.500)


Profesor je prebledel. »Tarok,      ja      ... tarok.Saj veste ... karte.«   A
Moje ime je Sandra.« »     Ja,      ampak, od kod me poznate?« »Madonca,« je osladno  A
rekla tajnica, ki je pokukala skozi vrata. »Ah,      ja      ... seveda ... že grem,« je rekel šef in svetlo  A
skozi vrata. »Pritožil se bom ... pritožil ...      ja      ... « se je še slišalo izza vrat. 12.   A
je kratko in jedrnato odgovoril Franček. »Ah,      ja      ... seveda ... Sandra?« je dvomil šef. »V razbitinah  A
»Kateri Egon?« je hotel vedeti Franček. »     Ja      ... ti si ga poslal.Tako mi je rekel.«   A
takrat boš vesela, da smo malo počakali.« »Oh,      ja,     « je zavzdihnila Darja, »le zakaj se vedno kaj  A
mladenič ... nisva na šolskem izletu, ali veš?« »No,      ja      ... seveda ne ... kaj si hotela reči,« se je široko  A
bi smela nikdar prestopiti praga gradu.« »No      ja,     « je rekel Franček, »če ga do danes ni, ga gotovo  A
delavcev, ki pomagajo, ropajo in ropajo.« »     Ja,     « sem vzdihnila, »ali smo skrinje in postelje  A
po drobni knjižici o gradovih na Slovenskem, »     Ja,      saj ga ni več.Tu piše, navajam, opustili so  A
Že skoraj tako dragocena kot kri.« »Ah,      ja      ... « je globoko zavzdihnil Franček, ko je sedel  A
običajna človeška prenapetost sproži pozabljivost.      Ja,      kaj ste vsi nori.Sinan je degradiran.  A
pokazala svojo kriminalistično izkaznico. »     Ja,      kaj je z njo?Z gospo Roso.   A
Boš ti skuhala kavo?« »     Ja      ... ja ... « sem globoko zavzdihnila.Občutek sem  A
Boš ti skuhala kavo?« »Ja ...      ja      ... « sem globoko zavzdihnila.Občutek sem imela  A
misel na žensko. . / . / stran 15 . / »Hm, no      ja,      prosto, seveda je prosto,« je rekla s puščobnim  A
Na televiziji! Tam,      ja,      tam!Tam sem jo videla.«   A
sem Favnino roza rutico, Favne pa nikjer.« »     Ja      hudiča,« je rekel moj šef, »ali bodo vse babe  A
Obljubim, da vas bomo sproti obveščali.« »Ah      ja,     « so se drli, »a tam, kjer ima bogastvo in lepota  A
za hrbtenico in kožo.« . / . / stran 27 . / »     Ja,      ja seveda,« sem začudeno odgovorila, ko je nadaljeval  A
hrbtenico in kožo.« . / . / stran 27 . / »Ja,      ja      seveda,« sem začudeno odgovorila, ko je nadaljeval  A
ko sva sedela v avli in srkala kavo. »Ne ...      ja      ... pravzaprav nekoga čakam,« sem rekla. »Prijatelja  A
neumno vprašal Tomaž, in Jurij je debilno dodal: »     Ja,      saj res, kdo je ta ženska?« »Kaj me ne poznata  A
Po tisti večerji namreč.« »No,      ja      ... saj ni važno ... najbolj pomembno je to, da  A
nama je prihranila, da sva končno prosta.« »     Ja,      seveda.Še dobro da je tu.  A
»Koga?« sem rekla še jaz. »     Ja,      koga?Marjetico vendar!« se je nasmehnil Franček  A
Kaj nisva rekla, da se bova predala zabavi?« »     Ja,      saj je raziskovanje tudi zabava, kajne?Zato  A
»Mogoče?« »     Ja,      vem, počakati bova morala do piramid.Tam se  A
reagiral. »Seveda, takoj bova tam ... se razume ...      ja      ... nisem vedel, da bo Adam hotel žensko peljati  A
da bo Adam hotel žensko peljati v Ljubljano ...      ja      ... takoj ...«   A
»Kaj potem?« »     Ja,      kaj potem?« je spet rekel Pegam. »Potem se midva  A
Zakaj nimaš mobitela,« je hotel vedeti Pegam. »     Ja,      saj res, zakaj nimaš mobitela,« je ponovil Lambergar  A
ostalo pa v debelih zaprašenih fasciklih.« »     Ja      ... ja ... « je bil nejevoljen Franček.Spet se mu  A
ostalo pa v debelih zaprašenih fasciklih.« »Ja ...      ja      ... « je bil nejevoljen Franček.Spet se mu je  A
bo skupna blagajna pokala od dobička.« »Oh,      ja,     « sem rekla, »a, res!« »Fanta sem pripeljal.  A
spet v Frančka, pa spet vame, ko je rekel: »     Ja,      kakšna pa si?Kaj nisi nič spala?   A
»Kdo pa ste vi?« »     Ja,     « je premišljevala Tina, naj mu pove, zakaj in  A
še lepše opreme in svojega avtomobila?« »No      ja,     « je malo znižala ton, to je že res, »vendar  A
Kdo ste vi, kaj delate tu?« »     Ja,      povejte že vendar, ali pa bom dal poklicati  A
denarja, ali ne?« . / . / stran 41 . / »Jah, tu,      ja      tu,« je rekel Franček in si obrisal potno čelo  A
Kateri Nande?« sem se delala nevedno. »     Ja,      to je naš ‚vaški norček’,« je bil posmehljiv  A
ne morem obsoditi nikogar in nič že v naprej,      ja      ... « je odprl oči in se ustavil sredi zamaha  A
veste, kaj to pomeni ‒ ekolog, ali ne?« »No,      ja      ... tu se o tem ne bomo pogovarjali,« sem rekla  A
Saj ste zaradi tega tu, ali ne?« »     Ja,      seveda,« sem mirno rekla.Ni bilo čisto res,  A
»Kovk, kaj je to ‚kovk’?« »     Ja,      kolk vendar, kost, saj veš.Ne znaš slovensko  A
bom protestirala zaradi njegovega vedenja. »     Ja,      to je moja žena,« je sklonjene glave odgovoril  A
Kar pojdita.      Ja,      pojdita,« se je odločil.»Ti pa z menoj,« je  A
krivca in morilca je na mizi, samo podpišem še.      Ja,      kar pojdita na pogrebno slovesnost.« 15. Jane  A
bodo pozdravljali profesorja z besedami »O,      ja,     « namesto z »Dober dan!« ali »Na svidenje.«   A
našem mestu ne rigajo več ‚i-a’, temveč ‚O,      ja’     .« Od takrat je imel mir.   A
Ženska, ženska, ženska ...      Ja,      tako potlej začneš misliti, da je tudi v drugih  A
Drugje nimam štrika.      Ja,      saj bi se lahko tu in tam malo posušila.Ampak  A
Bile so odraz groze in zaničevanja. »     Ja,      bog ti pomagaj, nerazsodnica!Nisi pogumna: Niti  A
Ko bi le znala biti zadovoljna s to usodo.      Ja,      nekateri pač ne vedo, kaj nam življenje poklanja  A
rada živ spomenik v dvajsetem stoletju. Je      ja      čisto jasno, da sem odvisna od moškega.Ženska  A
Nekih. »     Ja,      ta ne ve, kaj bi rada.Kot da ni pri pravi.  A
Ne več. Sem se pa.      Ja.     Doslej.   A
»Žal mi je,« je neprizadet. »     Ja      kakšen mojster pa ste, če ne znate napraviti  A
Lahko vam dam novi ključavnici,« slišim onega. »     Ja      krasno,«si oddahnem.On pa tudi, ker se babnica  A
vsepovsod nekaj pride,« navržem mimogrede. »     Ja      že, ampak ali tudi izgine, če pride?« se ni  A
Strah?      Ja,      strah.Strah me potiska v jecljanje.   A
»Daj, povej še enkrat, kaj bi rada?« »     Ja      to in to bi rada, hudiča, saj sem že povedala  A
vsebujejo domnevne odgovore. Otroka rečeta ‒      ja,      ne vem ... Ali pa se jima ne ljubi razmišljali  A
Džezva stoji na mizi. »     Ja,      nalij vendar kavo,« me spet opomni. Tudi to  A
« »     Ja,      prosim, pregovorite jo.Zavoljo otrok naj preloži  A
Vzročna povezava.      Ja,      bolje biti srečen z enim roditeljem kot z obema  A
Uvelo telo.      Ja,      kdo ve, kako dolgo ju bom še imela?!Jima naj  A
je sicer vprašala, če sem ji zamerila. Sem,      ja.     A tudi oprostila.   A
Potuha.«      Ja,      ima me, da bi spuntala samohranilski ženski  A
A mislim resno. Saj vendar      ja      ne misli, da se več ne prisvetim?!Ni glasu.  A
Pod vzmetnico.      Ja,      pod vzmetnico. Kako naj jo izmaknem?   A
Pri ležišču sem.      Ja?     Ne?   A
Hvala bogu!      Ja,      še vleče dreto. Zjutraj me strese kot slivo  A
Da ne pokajo rebra od ostrosti.      Ja,      ne odpreti ust.Le tiho misliti.   A
Trenutek rojstva.      Ja,      in tako sem rekla adijo nemščini.Da bi bilo  A
slišati. . / . / stran 164 . / To mi še manjka,      ja!     Polomljene kosti.   A
Kaj takega!      Ja,      nekaj takega!Od nocoj naprej.   A
In šla po službi po deco.      Ja,      bo imela manj časa misliti na norije, ki so  A
Ne, bog, ne!      Ja,      če nočem, čemu pa dovolim? Saj ne dovolim.   A
Saj ne dovolim.      Ja,      pa dovolim ...Vselej mu uspe vreči me na tla.  A
Vzdržati, ženska, vzdržati!      Ja.     Natančno jasno mi je.   A
te,« se oglasi prijatelj. Neodločno rečem: »     Ja,      pridem, če bo vse O. K.« Bliža se ura.   A
Saj je še čas.      Ja,      saj je se čas.A je že danes.  A
Njihova skrb so otroci.      Ja,      kdo, zaboga, pa me skrbi?!Na težave ste morali  A
Tako enostavno.      Ja,      gospa, ima vendar pravico videti otroka!Biti  A
Da bomo sami.« »     Ja.     Samo da bo mir.«   A
Ne misli iti domov? »     Ja,      kaj se ne boš zmigal?« očitam.Zalije ga.  A
Ker je tako edino pravilno.      Ja,      bo vzel vajeti v svoje roke.O otrocih ima pravico  A
Omogočiti očetu, da vidi otroka.      Ja,      kadarkoli.Tudi v času pouka.  A
Mama?      Ja,      tvoja mama.Moja mama?  A
»V blok ne grem.« »     Ja      kam pa?Nimam dveh hiš.   A
garsonjere lahko spet vrnili v stari dom?« »     Ja,      fanta, zavedam se.Pa še kako!   A
‒Je to pomembno za užitek? ‒     Ja,      zame je. ‒Zate je odločujoče, kdo si ti in kaj  A
mežikal z rdečkastimi vekami brez resic. ‒     Ja,      pa zdaj sem grd, ‒ je rekel. ‒Zakaj?  A
‒Vam je žal sinov? ‒     Ja,      menda! ‒ se je spet čudil starec.‒ Štiri take  A
Včasih jo prosi, naj nadene belo haljo. ‒     Ja      pa za-kaj? ‒ ga je nežno sprenevedajoče spraševala  A
nežno, tiho ‒ tako znano! ‒ govorila Klara, ‒      ja      kaj se ti pa tako mudi?Naj te jaz ...  A
da se omožim? je vprašala Ella in zardela. ‒     Ja,      seveda, kaj pa še, ‒ je vzdihnil Stepan.In pogledal  A
steklenice, »krčmar zelo lepo skrbi za vas.« »No      ja,     « je omahovaje dejal Porthos, »ni čisto tako  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA