nova beseda iz Slovenije
Profesor je prebledel. »Tarok, | ja | ... tarok.Saj veste ... karte.« | A |
Moje ime je Sandra.« » | Ja, | ampak, od kod me poznate?« »Madonca,« je osladno | A |
rekla tajnica, ki je pokukala skozi vrata. »Ah, | ja | ... seveda ... že grem,« je rekel šef in svetlo | A |
skozi vrata. »Pritožil se bom ... pritožil ... | ja | ... « se je še slišalo izza vrat. 12. | A |
je kratko in jedrnato odgovoril Franček. »Ah, | ja | ... seveda ... Sandra?« je dvomil šef. »V razbitinah | A |
»Kateri Egon?« je hotel vedeti Franček. » | Ja | ... ti si ga poslal.Tako mi je rekel.« | A |
takrat boš vesela, da smo malo počakali.« »Oh, | ja, | « je zavzdihnila Darja, »le zakaj se vedno kaj | A |
mladenič ... nisva na šolskem izletu, ali veš?« »No, | ja | ... seveda ne ... kaj si hotela reči,« se je široko | A |
bi smela nikdar prestopiti praga gradu.« »No | ja, | « je rekel Franček, »če ga do danes ni, ga gotovo | A |
delavcev, ki pomagajo, ropajo in ropajo.« » | Ja, | « sem vzdihnila, »ali smo skrinje in postelje | A |
po drobni knjižici o gradovih na Slovenskem, » | Ja, | saj ga ni več.Tu piše, navajam, opustili so | A |
Že skoraj tako dragocena kot kri.« »Ah, | ja | ... « je globoko zavzdihnil Franček, ko je sedel | A |
običajna človeška prenapetost sproži pozabljivost. | Ja, | kaj ste vsi nori.Sinan je degradiran. | A |
pokazala svojo kriminalistično izkaznico. » | Ja, | kaj je z njo?Z gospo Roso. | A |
Boš ti skuhala kavo?« » | Ja | ... ja ... « sem globoko zavzdihnila.Občutek sem | A |
Boš ti skuhala kavo?« »Ja ... | ja | ... « sem globoko zavzdihnila.Občutek sem imela | A |
misel na žensko. . / . / stran 15 . / »Hm, no | ja, | prosto, seveda je prosto,« je rekla s puščobnim | A |
Na televiziji! Tam, | ja, | tam!Tam sem jo videla.« | A |
sem Favnino roza rutico, Favne pa nikjer.« » | Ja | hudiča,« je rekel moj šef, »ali bodo vse babe | A |
Obljubim, da vas bomo sproti obveščali.« »Ah | ja, | « so se drli, »a tam, kjer ima bogastvo in lepota | A |
za hrbtenico in kožo.« . / . / stran 27 . / » | Ja, | ja seveda,« sem začudeno odgovorila, ko je nadaljeval | A |
hrbtenico in kožo.« . / . / stran 27 . / »Ja, | ja | seveda,« sem začudeno odgovorila, ko je nadaljeval | A |
ko sva sedela v avli in srkala kavo. »Ne ... | ja | ... pravzaprav nekoga čakam,« sem rekla. »Prijatelja | A |
neumno vprašal Tomaž, in Jurij je debilno dodal: » | Ja, | saj res, kdo je ta ženska?« »Kaj me ne poznata | A |
Po tisti večerji namreč.« »No, | ja | ... saj ni važno ... najbolj pomembno je to, da | A |
nama je prihranila, da sva končno prosta.« » | Ja, | seveda.Še dobro da je tu. | A |
»Koga?« sem rekla še jaz. » | Ja, | koga?Marjetico vendar!« se je nasmehnil Franček | A |
Kaj nisva rekla, da se bova predala zabavi?« » | Ja, | saj je raziskovanje tudi zabava, kajne?Zato | A |
»Mogoče?« » | Ja, | vem, počakati bova morala do piramid.Tam se | A |
reagiral. »Seveda, takoj bova tam ... se razume ... | ja | ... nisem vedel, da bo Adam hotel žensko peljati | A |
da bo Adam hotel žensko peljati v Ljubljano ... | ja | ... takoj ...« | A |
»Kaj potem?« » | Ja, | kaj potem?« je spet rekel Pegam. »Potem se midva | A |
Zakaj nimaš mobitela,« je hotel vedeti Pegam. » | Ja, | saj res, zakaj nimaš mobitela,« je ponovil Lambergar | A |
ostalo pa v debelih zaprašenih fasciklih.« » | Ja | ... ja ... « je bil nejevoljen Franček.Spet se mu | A |
ostalo pa v debelih zaprašenih fasciklih.« »Ja ... | ja | ... « je bil nejevoljen Franček.Spet se mu je | A |
bo skupna blagajna pokala od dobička.« »Oh, | ja, | « sem rekla, »a, res!« »Fanta sem pripeljal. | A |
spet v Frančka, pa spet vame, ko je rekel: » | Ja, | kakšna pa si?Kaj nisi nič spala? | A |
»Kdo pa ste vi?« » | Ja, | « je premišljevala Tina, naj mu pove, zakaj in | A |
še lepše opreme in svojega avtomobila?« »No | ja, | « je malo znižala ton, to je že res, »vendar | A |
Kdo ste vi, kaj delate tu?« » | Ja, | povejte že vendar, ali pa bom dal poklicati | A |
denarja, ali ne?« . / . / stran 41 . / »Jah, tu, | ja | tu,« je rekel Franček in si obrisal potno čelo | A |
Kateri Nande?« sem se delala nevedno. » | Ja, | to je naš ‚vaški norček’,« je bil posmehljiv | A |
ne morem obsoditi nikogar in nič že v naprej, | ja | ... « je odprl oči in se ustavil sredi zamaha | A |
veste, kaj to pomeni ‒ ekolog, ali ne?« »No, | ja | ... tu se o tem ne bomo pogovarjali,« sem rekla | A |
Saj ste zaradi tega tu, ali ne?« » | Ja, | seveda,« sem mirno rekla.Ni bilo čisto res, | A |
»Kovk, kaj je to ‚kovk’?« » | Ja, | kolk vendar, kost, saj veš.Ne znaš slovensko | A |
bom protestirala zaradi njegovega vedenja. » | Ja, | to je moja žena,« je sklonjene glave odgovoril | A |
Kar pojdita. | Ja, | pojdita,« se je odločil.»Ti pa z menoj,« je | A |
krivca in morilca je na mizi, samo podpišem še. | Ja, | kar pojdita na pogrebno slovesnost.« 15. Jane | A |
bodo pozdravljali profesorja z besedami »O, | ja, | « namesto z »Dober dan!« ali »Na svidenje.« | A |
našem mestu ne rigajo več ‚i-a’, temveč ‚O, | ja’ | .« Od takrat je imel mir. | A |
Ženska, ženska, ženska ... | Ja, | tako potlej začneš misliti, da je tudi v drugih | A |
Drugje nimam štrika. | Ja, | saj bi se lahko tu in tam malo posušila.Ampak | A |
Bile so odraz groze in zaničevanja. » | Ja, | bog ti pomagaj, nerazsodnica!Nisi pogumna: Niti | A |
Ko bi le znala biti zadovoljna s to usodo. | Ja, | nekateri pač ne vedo, kaj nam življenje poklanja | A |
rada živ spomenik v dvajsetem stoletju. Je | ja | čisto jasno, da sem odvisna od moškega.Ženska | A |
Nekih. » | Ja, | ta ne ve, kaj bi rada.Kot da ni pri pravi. | A |
Ne več. Sem se pa. | Ja. | Doslej. | A |
»Žal mi je,« je neprizadet. » | Ja | kakšen mojster pa ste, če ne znate napraviti | A |
Lahko vam dam novi ključavnici,« slišim onega. » | Ja | krasno,«si oddahnem.On pa tudi, ker se babnica | A |
vsepovsod nekaj pride,« navržem mimogrede. » | Ja | že, ampak ali tudi izgine, če pride?« se ni | A |
Strah? | Ja, | strah.Strah me potiska v jecljanje. | A |
»Daj, povej še enkrat, kaj bi rada?« » | Ja | to in to bi rada, hudiča, saj sem že povedala | A |
vsebujejo domnevne odgovore. Otroka rečeta ‒ | ja, | ne vem ... Ali pa se jima ne ljubi razmišljali | A |
Džezva stoji na mizi. » | Ja, | nalij vendar kavo,« me spet opomni. Tudi to | A |
« » | Ja, | prosim, pregovorite jo.Zavoljo otrok naj preloži | A |
Vzročna povezava. | Ja, | bolje biti srečen z enim roditeljem kot z obema | A |
Uvelo telo. | Ja, | kdo ve, kako dolgo ju bom še imela?!Jima naj | A |
je sicer vprašala, če sem ji zamerila. Sem, | ja. | A tudi oprostila. | A |
Potuha.« | Ja, | ima me, da bi spuntala samohranilski ženski | A |
A mislim resno. Saj vendar | ja | ne misli, da se več ne prisvetim?!Ni glasu. | A |
Pod vzmetnico. | Ja, | pod vzmetnico. Kako naj jo izmaknem? | A |
Pri ležišču sem. | Ja? | Ne? | A |
Hvala bogu! | Ja, | še vleče dreto. Zjutraj me strese kot slivo | A |
Da ne pokajo rebra od ostrosti. | Ja, | ne odpreti ust.Le tiho misliti. | A |
Trenutek rojstva. | Ja, | in tako sem rekla adijo nemščini.Da bi bilo | A |
slišati. . / . / stran 164 . / To mi še manjka, | ja! | Polomljene kosti. | A |
Kaj takega! | Ja, | nekaj takega!Od nocoj naprej. | A |
In šla po službi po deco. | Ja, | bo imela manj časa misliti na norije, ki so | A |
Ne, bog, ne! | Ja, | če nočem, čemu pa dovolim? Saj ne dovolim. | A |
Saj ne dovolim. | Ja, | pa dovolim ...Vselej mu uspe vreči me na tla. | A |
Vzdržati, ženska, vzdržati! | Ja. | Natančno jasno mi je. | A |
te,« se oglasi prijatelj. Neodločno rečem: » | Ja, | pridem, če bo vse O. K.« Bliža se ura. | A |
Saj je še čas. | Ja, | saj je se čas.A je že danes. | A |
Njihova skrb so otroci. | Ja, | kdo, zaboga, pa me skrbi?!Na težave ste morali | A |
Tako enostavno. | Ja, | gospa, ima vendar pravico videti otroka!Biti | A |
Da bomo sami.« » | Ja. | Samo da bo mir.« | A |
Ne misli iti domov? » | Ja, | kaj se ne boš zmigal?« očitam.Zalije ga. | A |
Ker je tako edino pravilno. | Ja, | bo vzel vajeti v svoje roke.O otrocih ima pravico | A |
Omogočiti očetu, da vidi otroka. | Ja, | kadarkoli.Tudi v času pouka. | A |
Mama? | Ja, | tvoja mama.Moja mama? | A |
»V blok ne grem.« » | Ja | kam pa?Nimam dveh hiš. | A |
garsonjere lahko spet vrnili v stari dom?« » | Ja, | fanta, zavedam se.Pa še kako! | A |
‒Je to pomembno za užitek? ‒ | Ja, | zame je. ‒Zate je odločujoče, kdo si ti in kaj | A |
mežikal z rdečkastimi vekami brez resic. ‒ | Ja, | pa zdaj sem grd, ‒ je rekel. ‒Zakaj? | A |
‒Vam je žal sinov? ‒ | Ja, | menda! ‒ se je spet čudil starec.‒ Štiri take | A |
Včasih jo prosi, naj nadene belo haljo. ‒ | Ja | pa za-kaj? ‒ ga je nežno sprenevedajoče spraševala | A |
nežno, tiho ‒ tako znano! ‒ govorila Klara, ‒ | ja | kaj se ti pa tako mudi?Naj te jaz ... | A |
da se omožim? je vprašala Ella in zardela. ‒ | Ja, | seveda, kaj pa še, ‒ je vzdihnil Stepan.In pogledal | A |
steklenice, »krčmar zelo lepo skrbi za vas.« »No | ja, | « je omahovaje dejal Porthos, »ni čisto tako | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |