ja (1.201-1.300)

tem je svoje oči zapičil v terenca Mozolca. »	Ja,	veš, videl ga nisem, sumim pa, da ga imajo.	A
Kaj sem ti hudega naredila?« »	Ja,	bomo šli, kaj bomo opletali, čas gre naprej	A
»Zakaj si lagal?« je vprašal Drenovca. »	Ja,	ta je za lisice, kaj moram tudi to oddati,«	A
peli na podstrešju. . /\ .. stran 66 . \/ »	Ja,	zaboga, ali ga ne boste odpeljali.Sovražnik	A
kar tile možje naj vam preskrbijo meso.« »	Ja,	ja, pa mu boste kaj dali za puško,« je vprašala	A
kar tile možje naj vam preskrbijo meso.« »Ja,	ja,	pa mu boste kaj dali za puško,« je vprašala	A
Ko bomo deteljo zmetali, boš pa povedal.	Ja,	ja, Trtnik.Kaj pa dekline, jih kaj preganjate	A
bomo deteljo zmetali, boš pa povedal. Ja,	ja,	Trtnik.Kaj pa dekline, jih kaj preganjate?	A
bomo vseeno dali mleka. . /\ .. stran 73 . \/	Ja,	ja, za Trtnika in vse gozdne naj bo malo mleka	A
vseeno dali mleka. . /\ .. stran 73 . \/ Ja,	ja,	za Trtnika in vse gozdne naj bo malo mleka.	A
se na glas režali in za Jelenom ponavljali: »	Ja,	mleka za gozdne lenuhe.«»Kaj pa tiste štule	A
Takoj z voza!« »Zakaj pa z voza,«	ja	ugovarjal Jelen. »Molči, ti rečem, in takoj	A
ga je ošinil z dolgim, osornim pogledom. »	Ja,	kaj si ga pa našpičil,« je bleknil orožar in	A
upoštevati.« Nazadnje je komandir izbruhnil: »	Ja,	hudiča, zaradi ene same babe tako rogoviljenje	A
Jecljaje je govoril: »	Ja,	tovariši, saj veste kako je.Zasede, patrole	A
noč; ko je padel, smo vsi za njim žalovali.	Ja,	še zaljubil se je nekoč v neko vdovo.Pa tudi	A
»No, ne bodi no taka, kaj to vprašuješ?« »	Ja,	ja, že vem, zakaj si me dal v saniteto.Novinka	A
No, ne bodi no taka, kaj to vprašuješ?« »Ja,	ja,	že vem, zakaj si me dal v saniteto.Novinka ti	A
lepo raščene fante,« je rekel obveščevalec. »	Ja,	ja, če moški le vidite lepo žensko in krilo	A
raščene fante,« je rekel obveščevalec. »Ja,	ja,	če moški le vidite lepo žensko in krilo in skodrane	A
kremžila ustnice ob pogledu na lepo Maričko. Adela	ja	važno spregovorila: »Pisala boš to, kar ti bom	A
Joj, kako sem nesrečna! Ona je lepa, spočita,	ja	z pa sem vsa zgarana od dvoletnih težav, od	A
Andrej po vojni vzel za ženo. Kolikokrat mu	ja	prala, mu dajala cigarete; ko je bila bolničarka	A
nimam dobrih obveščevalcev. Sovražnik vse zve,	ja.	Intendant naj ti da nekaj cigaret za na pot.	A
streliva in obleke, čevlje, pištole in še kaj.« »	Ja	seveda, malo ti bo čudno, saj si prvikrat v	A
pokazala z očmi na puški, ki sta viseli na steni. »	Ja,	ja, dokler imaš puško, si varen.Če pa prideta	A
očmi na puški, ki sta viseli na steni. »Ja,	ja,	dokler imaš puško, si varen.Če pa prideta ris	A
kakor da bi hotel reči: Vrag te vzemi, meni boš	ja	verjel. »Jaz bom za zdaj sam gnal oba konja	A
Pije in za ženskami gleda.	Ja,	ja, za tisto lepo Kristino gleda!« »Beži no	A
Pije in za ženskami gleda. Ja,	ja,	za tisto lepo Kristino gleda!« »Beži no.	A
To bo oče vesel, ko se vrne. O	ja,	Repnikov bo dober gospodar.Srečna bo tista,	A
mu je skril. Pogledal je na uro in si rekel: »	Ja,	ja, Polde, in ti, Kristina, od desete ure zvečer	A
skril. Pogledal je na uro in si rekel: »Ja,	ja,	Polde, in ti, Kristina, od desete ure zvečer	A
Dali so vsak po dva kovača. »Hm, no	ja,	če so jih Živkovićevi kujoni dali za zapahe	A
naredili,« mu je poočital župnik in ga pogledal. »	Ja,	ja, pa ne po naši želji,« mu je hitro odvrnil	A
mu je poočital župnik in ga pogledal. »Ja,	ja,	pa ne po naši želji,« mu je hitro odvrnil Rihtarjev	A
Matijo za križe, mi je nesramno odgovoril: ‚	Ja,	gospod župnik, rekli ste, da naj pokopališče	A
globoko vzdihnil in dejal: »Jovo je odšel, hm	ja.	Dober človek je pa le bil!	A
Strnad je pač znal. »Eh no, Nace, pa	ja	ne bova taka pikolovca, če sta imeli obiskovalce	A
vasi fanta Bosanca.« . /\ .. stran 276 . \/ »	Ja,	Tina, tisti graničar je bil pravoslavne vere	A
te ženske, je staknila nezakonskega otroka.	Ja,	pa če bi ga s pravšnjim, pa ga je s takim, ki	A
Vas nič duša ne boli?« »	Ja,	če me je ključar tožil, kar naj me še toži,	A
seješ, sivo ali črno, in kako ti daje?« Andrej	ja	zardel.»Oče, sejati ne znam, ker me niste vi	A
Strle Andrej je pa hodil gor in dol po sobi. »	Ja,	tudi vaše župnišče je olajšala agrarna,« je	A
jelkinih vejah gladkega drevesa ob školju. »	Ja,	to je bila drugačna vojska.Tisti, ki so bili	A
duše mlade? . / . / stran 49 . / PRELEST Lepa	ja	dolina moja kot nevesta, ko nad njo razvršča	A
»Kaj ne poveste, brat Krištof!«	Ja,	ja, brat Krištof ni varčeval s pretiravanjem	A
»Kaj ne poveste, brat Krištof!« Ja,	ja,	brat Krištof ni varčeval s pretiravanjem resnice	A
Ali oni vedo, kje je Čubed?	Ja,	prior je vedel.Tudi drugi bratje so vedeli približno	A
In tako...« »	Ja,	slišal je bil zanje in me pri vseh svetnikih	A
tem ogorkom narisal vso zlodejevo familijo.	Ja,	Ivan iz Kastva je bil vesela natura, čeprav	A
nekam nasajeno zarentačil, naj stisne kolena. »	Ja,	ja, Santina« je rekel in zaloputnil vrata.	A
nasajeno zarentačil, naj stisne kolena. »Ja,	ja,	Santina« je rekel in zaloputnil vrata. Potem	A
v zraku s tako širokimi zamahi, da bi Johan	ja	ne prezrl dobrohotnega namena.Slikar se je odkril	A
je bil med tem prizorom samo jedel in jedel,	ja	zdaj odložil žlico. »Čudne stvari se	A
»Kisel!« sem popravil. »	Ja	... kizel!« »Kissssel!In tak mora biti, ker je	A
navzdol, ves se je pretresel in takoj je sedel. »	Ja,	« je zašepetal važno, »ja, ja, zdaj pa so že	A
in takoj je sedel. »Ja,« je zašepetal važno, »	ja,	ja, zdaj pa so že tisti časi pri kraju, ko se	A
takoj je sedel. »Ja,« je zašepetal važno, »ja,	ja,	zdaj pa so že tisti časi pri kraju, ko se je	A
stegnjenim palcem in jo začne tresti v zraku), ki je	ja‒	ako važna!Tiče se kočljivih ortografskih napak	A
plašno in naglo vpraša: »Ali ni nobene pomoči?« »	Ja,	« stokne kratko zdravnik.»Če ne pojde bolezen	A
poči zamašek; pogleda, se nasmehne in pravi: »	Ja,	ja!Res je tako.«	A
zamašek; pogleda, se nasmehne in pravi: »Ja,	ja!	Res je tako.«	A
vrata, mati se prebudi, pogleda in se oglasi: »	Ja,	ja ...Res je tako!«	A
mati se prebudi, pogleda in se oglasi: »Ja,	ja	...Res je tako!«	A
poči zamašek; pogleda, se nasmehne in pravi: »	Ja,	ja!Res je tako.«	A
zamašek; pogleda, se nasmehne in pravi: »Ja,	ja!	Res je tako.«	A
vrata, mati se prebudi, pogleda in se oglasi: »	Ja,	ja ...Res je tako!«	A
mati se prebudi, pogleda in se oglasi: »Ja,	ja	...Res je tako!«	A
takem mestu: recimo po Ljubljani. Pravili so,	ja	so tam hiše kakor višavska grajščina nad našo	A
Globoko je vdihnila. -	Ja,	prosim.Tukaj se gre.	A
- Poznaš to pesem? sem jo vprašal. -	Ja,	sem že slišala, mi odvrne. - Pa veš	A
A malo počivata v senci, kaj? -	Ja,	a je kaj narobe? sem vprašal. - Narobe	A
ti, bi se pa pomladil za trideset let. To pa,	ja,	se je zastrmel v Ireno. Obliznil si	A
- So pa lepi tile čevlji, kaj? -	Ja,	ampak so dragi.Pa tudi za v dež niso, je odvrnila	A
Noče plačati komunalcev. -	Ja,	prav spokojno je, Ida, ji reče. Potem	A
Si ga sam skuhal? -	Ja.	Iz samih hrušk.	A
sprevodnika prepričati, da je avtobus vendar	ja	čisto prazen. - Kaj morem, skomigne	A
se pa prav prilegel zdajle, a ne? vpraša. -	Ja,	odgovori Polona. Čisto se uleže na hrbet	A
- Kaj? vpraša Ida. - No,	ja,	reče Marjeta. -Kaže da se imata tidve punci	A
- Taki fejst fantje! Pa	ja	ne pijete mleka. Zasmejejo se.	A
Dule ji odgovori. - Pa	ja,	takega kot otroci. Natakarica jih pogleda	A
Začudeno sem jo gledal. -	Ja,	vem.Prehitevam te.	A
Več mesecev nisem bil s pravo žensko. Ne vem,	ja,	otopel sem.Želel sem si spremembe.	A
sem še. Pa osamljenega sem se tudi počutil,	ja.	Zaprt v svoj slonokoščeni stolp, ha ha.	A
Potem?	Ja,	potem.Vsi ti hipi zdaj tako ali tako že pripadajo	A
Mozart, potem, potem, potem... Meredith Monk, pa	ja.	Počutil sem se, kakor da sva prispela na osvobojeno	A
kako so klicali ptiča... Žigolo... Klokolo... Lukolo?	Ja,	medtem je kapitan že pripeljal vso jato čudnih	A
Zelo si jim podobna, veš.	Ja,	poletje je zato, da si z njim pozimi kdaj pa	A
Slabost?	Ja,	tudi slabo mi postane včasih.In vedno se zbojim	A
Stopi s preže. Srce je osamljeni lovec,	ja.	Ura je že pozna.	A
nadsvetlobno škatlo, kako se ji že reče?« »Iksion.« »	Ja,	Iksion.Kakšna zadrta, starosvetna imena dajejo	A
Odgovori, Eva.« »Potrebujem,	ja	...«	A
Celo narisa mu niso pokazali. Dele	ja,	celote nikoli.Iksion je lahko velikanska tvorba	A
»Uri, nekaj mi moraš povedati.« »	Ja,	Eva.« »Me poskušaš omrežiti?«	A
Po infuzijah sem vedno nekoliko omotičen.« »	Ja,	to se dogaja.Zlasti senzorjem.	A
Potem mu reče: »Pa smo skozi.« »	Ja,	« odvrne Sumar in se čudi, da je to telo sploh	A
trebuh,« mu reče Brinda, ko je popolnoma nag. »	Ja,	gospodar ... Oprosti, Brinda,« se mu zareče, ko	A
skrivnostnim nasmeškom in se zasesa v bradavico. »	Ja	...«	A
Rami, me slišiš?« »	Ja,	slišim,« se oglasi mladenič iz temnega kota	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani