hrib (401-500)

moglo povedati!« Marijanica si je ogledovala	hrib	in nakopičeno zidovje in spet jo je čudno spreletelo	A
mesta sem ji prinesel novo obleko in uro. V	hrib	proti domu sem kar dirjal, ker sem bil trdno	A
XXII. Marijanica je hitela v	hrib,	ob rdeči poti se je ustavila in nič je ni zazeblo	A
vrelo v njej. Lovrač je šel zjutraj v sosednji	hrib	k Rožniku in bil po brezskrbni, mirni noči ves	A
morilcem!« je velel najstarejši. Pognali so se v	hrib	in lomastili v temi skozi grmovje in robidovje	A
bi mu bilo v tej samoti strahov in groze. V	hrib	se je poganjala Marijanica, za njo se je vlekla	A
odmaknilo. Zasenčil si je oči z dlanjo in strmel v	hrib.	Vsaka kretnja Marijanice mu je bila znana, vonj	A
žganjem. Neslišno je odprl zapah in izginil v	hrib	in po tihotapskih stezah prišel do meje in v	A
Bajžljeva kmetija, stisnjena med drevje in zarita v	hrib.	Zabolelo ga je, ko se je spomnil Bogatajevih	A
nekaj okrogljačev. Kozomolec se je odzibal v	hrib	in tam pobral Lovričkovega hlapca Drejo, ta	A
svojim pomočnikom ne omagal, potem pa jo zavil v	hrib.	Počasi je racal, nikamor se mu ni mudilo.	A
znova so ga zabolele posekane smreke. Zavil je v	hrib	in venomer mislil na Bogatajevo bolezen in njegovo	A
smrt so mu privoščili. Mikalo ga je sicer v	hrib,	saj bi ga nihče ne videl, a se je premagal.	A
najemnik, ki ni zgubil pameti. Vlekli so v	hrib	konja in krave, teliček se je plašno stiskal	A
je bil strašnejši od prvega, ko so bežali v	hrib.	Zjutraj je voda še zmerom bučala, še zmerom	A
ker se živali kar premakniti niso hotele. »V	hrib,	stran od struge, na vzpetino, kjer smo lani	A
ne dosegla voda. Zvlekla sta najpotrebnejše v	hrib.	Tam je pri priči omajil dve smreki in postavil	A
že kako prehitel!« je zarobantil in zavil v	hrib.	»Agata, moja boš, če ne, nisem Bogataj!« se	A
in koval, pletel in gnetel, ko se je peljal v	hrib,	da mu je sapo jemalo. »Najprej ga bom za obresti	A
sta tisti čas kot utrujena roparja krevsala v	hrib.	Obema je bilo težko in oba je morilo vprašanje	A
je zavil, se preoblekel in potem tiho zavil v	hrib.	Še za južino se ni zmenil.	A
ko je gledal za Hojkarjem, ki je krevsal v	hrib,	krilil z rokami in najbrž sestavljal stavke	A
preprosil Bogataja. Zadovoljno je odkrevsal v	hrib,	se zdaj pa zdaj ustavil in pogledal proti grapi	A
Vsako jutro se je pripravljal, da bi jo mahnil v	hrib,	a se je vselej premislil. »Zaljubljen si, pa	A
Naposled ni mogel več strpeti in se je odpravil v	hrib.	Sonce je žgalo in trava pod nogami se je kar	A
stezi, po kateri je moral Kozomolec zaviti v	hrib,	sta se poslovila.Še roko sta si podala.	A
Agata in si oddahnila, kadar je odkrevsal v	hrib.	»Tako sem se ga že naveličala!« je šepnila Bajžljevk	A
strani bližal Tine, iz grape pa se je vzpenjala v	hrib	Agata. Kozomolčeva nesreča jo je pretresla.	A
proti domu, temveč napotili so se skupaj gor v	hrib	na Gradišče. Pri cerkvi sv. Petra in	A
že sem ga zgrešil, v mraku. Pozno sva šla v	hrib;	ko pridem na vrh, ozrem se nazaj, psa ni za	A
prijaznem holmu, ki se naslanja proti jutru na višji	hrib,	po katerem smo spremljali Metko, domov gredočo	A
moč, ljubo dete, gre že proti koncu. Ko idem v	hrib	k maši, čutim, kako mi noge nič več prav ne	A
svetijo bela brezova debla; na levi podolgovat	hrib,	na grebenu gleda mu bela cerkvica izmed temnega	A
ozdraviti. Gospa pogleda skozi okno na zeleni	hrib	in veli: »Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo	A
sem videl globoko nižavo, za njo precej visok	hrib,	za hribom pa le nizke griče in hosto.Na zadnjem	A
je šlo zopet v goro, na tisti precej visoki	hrib.	Takrat sem se nekaj zamislil v svojo malo trgovino	A
strašanski polom, kakor da bi se bil podrl mogočen	hrib.	Potem se dotakne drugega kupčka in veli:	A
zapovedala, da morajo narediti precej čez ves	hrib	gladko in široko cesto.Na vsakih deset korakov	A
da ni ostal kamen na kamnu. Blagne je dal	hrib	očistiti razvalin in je sezidal na njem ne veliko	A
je priznala veljavnost tudi po zakonu. Ves	hrib	se je napolnil s srečnimi ljudmi.Pri vseh odrih	A
je vse drevje okoli njega in se zaletavala v	hrib,	da se je tresel kakor mrzličen bolnik. Vihar	A
stran 4 . / KRANJSKA JEZA Vinorodni, prijazni	hrib	Ljubno ima neprijetno obližje, od vseh strani	A
Zmerom sem se oziral, kje bom zagledal kak	hrib;	tlačilo me je nekaj kakor mora, zadovoljnega	A
edini gost. Nad Opatijo se dviguje veličastni	hrib	Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma	A
pa tam po našem Žabjeku. Od takrat je ostal	hrib	prazen, Jelovšček pa je slekel prtene hlače	A
potonili; tisti, ki so se rešili na kak visok	hrib,	so poginili od straha in lakote.Živ in zdrav	A
po zelenem gozdu. Pot je zavila navkreber v	hrib.	Šli so naglo, da bi čimprej prišli do Krivega	A
pašnika je dospel na ozko stezo, ki je držala v	hrib	med nizkimi borovci do strmih skal, ki so zapirale	A
v svoji strašni togoti je hotel podreti ves	hrib.	A jaz sem se mu smejal, da sem se tolkel po kolenih	A
navzgor. ‒ »Keza, ho-ho, Keza!« je zavpil tja v	hrib.	A Keza ni niti zameketala kakor navadno.	A
mu Keza ni odgovorila, se je napotil Kekec v	hrib.	Urno se je plazil po strmini in je venomer klical	A
Janeza. Nekdo se je namaškaral za inženirja, v	hrib	za hišo so imeli napeljano vrv, ob voglu hiše	A
hišami, ob njih pa Mošnjevec, strmi obraščeni	hrib	nad cesto Travnik-Laze-Draga.Na jugozapadu se	A
pustih gmajn in slabih senožeti, ima osem, vasi:	Hrib,	kjer je bila občina, Travnik, Iga vas, Srednja	A
prihajal Šiškov bataljon in se utaboril nad vasjo	Hrib.	Sedel sem v pisarni NOO OF, sejali smo o dokončni	A
partizani siti in da so potem lahko lezli v	hrib.	Drugače je bil pa Šimen kuhan in pečen v Šercerjevi	A
bataljon krenil na Tolsti vrh, z bukovino zaraščen	hrib,	štab pa se je nastanil v kleti bivšega gostilničarja	A
« Tudi sam sem šel z ostalim bataljonom na	hrib	ali kot so mu po vojaško rekli - na koto 916	A
lomastenje po stezi med drevjem ali po celem gozdu v	hrib	in dolino, kotanje in rebri.V deževnih nočeh	A
/\ .. stran 302 . \/ Čez Ulako in Nadleški	hrib	so jahali tja proti Storžiču v bližini Šmaraških	A
iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na	hrib	in zadovoljno srkaje rujno kapljico sedel v	A
bom silil. Jutri zjutraj greš lahko domov na	hrib	z babico vred.To noč pa ostanem pri tebi.«	A
sinovi je zrastla meja, ki nas je ločila kakor	hrib	dve dolini.Zdajle, gospod, glejte, skoraj bi	A
iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni	hrib	in z rož ene doline na rože druge, še lepše	A
pravi, da je nesel vrečo moke konjedercu za	hrib.	Slišal je pa tam izza nekega zidu take glasove	A
misliš, da ne bo mesto? Kaj pa ti veš, ki se čez	hrib	nisi nikoli pokukal! ‒Da je trg, to pa le prav	A
Konda gleda pred sabo daljno cesto, ki se vije v	hrib,	počasi premišlja in reče: »Če nisi dal konjem	A
in ganiti se ne more, kakor bi ležal nad njim	hrib.	III Ko je Pirnat odprl drugo jutro oči, je	A
in ganiti se ne more, kakor bi ležal nad njim	hrib.	III Ko je Pirnat odprl drugo jutro oči, je	A
Molčala sva. Zavil sem desno v	hrib.	Rekel sem, da ne moreva k meni, ker bi bil zjutraj	A
bila polna ženskega vonja. Počasi sva lezla v	hrib	z drugo. Na vrhu je razpotegnjena vas	A
Peljala sva se skozi in naprej do križišča za Mali	hrib.	Tam sem zavil z glavne poti na travniški kolovoz	A
preden opazijo. Zunaj vasi sva zavila na cesto v	hrib	med sadovnjaki.Dišalo je po košnji in zgodnjepoletne	A
košnji in zgodnjepoletnem vzpuhu. Ko je postal	hrib	prestrm, sva kolesi porivala ob strani in počasi	A
zavije na desno in nekaj časa se s prvo vzpenja v	hrib.	Mokra cesta se nato poravna v udoben gozdni kolovoz	A
ali naj se obrne nazaj ali naj gre naprej v	hrib.	Zakorači v hrib.	A
nazaj ali naj gre naprej v hrib. Zakorači v	hrib.	Roke zarije v žepe anoraka.	A
pripraviš ogledniški premičnik; poiskati moram nek	hrib	blizu evianske prestolnice.Sicer ga poznam samo	A
naglemu spustu svetleče se krogle na posvečeni	hrib.	Kakor začarani se začno hoditi v smer pristanka	A
»O, jojmene, samo, da ne bova plezala. V	hrib	mi ne gre,« vzdihuje Žompa. Potem v glavnem	A
obredu nekakšne verske sekte: pari se vzpenjajo v	hrib	skozi gozd in svetijo z najrazličnejšimi lučmi	A
kje sta, vse do tedaj, ko prideta na kakšen	hrib,	kjer se razgleda in se spet znajde. »Rok, letos	A
In na drugo stran: »Tat!« In v	hrib:	»Kradljivec pasti!« In spet čez reko:	A
je na ozko gozdno pot, ki se je vila strmo na	hrib.	Sončna luč ji je trepetala naproti, dišalo je	A
Sonce se je že skrivalo v ozki dolinici za	hrib.	»Pozno je že.	A
si je. Po kadrilji je šla večina družbe na	hrib	k razpali cerkvici. Komisar in oba pisarja	A
gre z njo, ker je prišel baš pred kadriljo raz	hrib.	Ko je Olga to čula - tudi ona ni hotela	A
prijezdili mimo požganega in razdejanega Rudnika pod	hrib	v senco.Mali Sarif je dirjal s kratkimi, naglimi	A
izgubljeni bi bili vsi, kar nas je. Kam na desno v	hrib?	Kam na levo v močvirje?	A
ljudmi v mestu. Kupila je namreč graščino, cel	hrib	pravzaprav, z namenom, da bi tu urila svoje	A
Ne, tokrat ne. »Pa že raje lezem v	hrib,	pa četudi si pogrizem kolena,« je besno rekla	A
Pisala mu bom,« se je odločila, ko je lezla v	hrib	in se potila kot tovorna žival. »Ne, ne bom	A
pomisliti,« si je rekla, ko je spet lezla v	hrib.	»Če bi me vsaj ta nesrečna lasulja tako ne tiščala	A
njem še nekdo. Kristina je skoraj pritekla v	hrib,	hitro odprla kanglo in se sklonila k vodi.Najbrž	A
bilo deževno. Ena je nesla obleko v vas pod	hrib	onkraj reke.Dominik je moral hiteti za tri,	A
najvišje drevo, visoko v vrh, in morda ugledam znan	hrib,	znan breg! In tudi če ne, saj posije sonce	A
klade kakor blisk: priletele so s silo na nižji	hrib,	se sesule na kup in naslednji dan so jih rižali	A
nekoliko višjega hriba je bila napeljana na njegov	hrib	železna žica, štiri sto do pet sto metrov dolga	A
vezal hlode, popoldne sta jih spuščala na Marin	hrib	tako so ga imenovali po Mari, njegovi materi	A
v gozd in na drugo stran čez trg v sosednji	hrib.	Tudi dekleta so pela z njimi; veseli in jasni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani