Popoldne po šoli pa sem hitel, kadar je bilo moči, k njej na pašo in ostajal sem pri njej, da je gnala domov.
V Trata, nagnjena proti poldnevu, zadaj breg z gostim grmovjem, izmed katerega se dvigujejo tu pa tam ter se prijazno svetijo bela brezova debla; na levi podolgovat hrib, na grebenu gleda mu bela cerkvica izmed temnega smrečja; ob robu njegovem naznanja jelševje potok, ki teče po globokem jarku med gozdom in trato; proti jugu gledaš pred sabo dobravo z redkim leščevjem, brinjem in trnjem. Poglej proti večeru, gorica se vrsti za gorico in daleč daleč zad stojé ter zapirajo svet velikanske planine!