hišo (2.701-2.800)

104 . / je šla in obkadila z njimi Zvonirjevo	hišo.	Razširil se je tak smrad, da so se ljudje v njej	A
drugo lažjo. Iz pomenka je pozvedel, da ima	hišo	in kmetijo in da živi na njej zdaj sama, in	A
krčmar zaradi ljudi, ki so mu jeli napolnjevati	hišo,	iz straha, da mu ne pobegnejo. Anico je ta neprijetn	A
bolj gladko in hitro naprej. Anica je vzela na	hišo	sto goldinarjev na posodo, da je imela kaj za	A
nekak kmetiški filozof. Po očetu je podedoval	hišo	in pol kmetije, pehal in potil se je dosti,	A
let. Kadar je mislila gosposka prodati komu	hišo,	je prišel o pravem času in dal gospodarju denarja	A
pravem času in dal gospodarju denarja, da si je	hišo	rešil.Hudobni rojaki pa so mu zavidali in ga	A
so se morali raziti in preseliti vsak v svojo	hišo.	Prijatelji so se v srcu še zmerom ljubili, ali	A
bila danes tepena.« Še isti hip jo je nesla za	hišo	in jo zakopala v rahlo zemljo, kakor jo je poučil	A
zapravil s temi veselicami ves svoj imetek:	hišo,	kmetijo, vinograd, pamet in dušo svojo. Prisezi	A
zagledal godca Kurenta. Povabil ga je v svojo	hišo	in pogostil, kar ga je najbolje mogel.Kurent	A
stopil za sestrico iz hleva. Napotil se je v	hišo,	kjer sta mati in mala Tinka sedeli že za mizo	A
vasico sredi zelenega polja in razločila je vsako	hišo.	Tam med zelenjem se je svetila njena rodna hišica	A
obrnil in zbežal iz hleva. Hitel je naravnost v	hišo,	da bi poiskal Jerico.Dobil jo je na podstrešju	A
Jerica. »Glejte, gospa! Sprejeli ste me v svojo	hišo,	dali ste mi bogato večerjo in tako prijazni	A
svoje zidovje. Kdor pride tisti dan v njegovo	hišo,	se mu godi dobro.Ravno včeraj je podrl zidovje	A
in sem našla sled, ki drži naravnost v tvojo	hišo.	Oj, Prisanek!	A
mala Tinka. Sedela je na trati pred kamnito	hišo	in se igrala z belo mucko.A kar hipoma je začula	A
Prijel je jokajočo deklico pa jo ponesel v	hišo.	Ponujal ji je sladkarije in ji govoril lepe besede	A
cekinov. Oče je kupil za tiste cekine lepo	hišo	in veliko veliko polja.Resnično ‒ Kekcu ni več	A
sem, da je popolnoma zmešal sledove. Pred	hišo	pa je zavpil materi, ki je gledala skozi okno	A
Glejte, mati, skozi vso vas pojdem in v vsako	hišo	pojdem, da bo moja sled vodila v vsako hišo	A
hišo pojdem, da bo moja sled vodila v vsako	hišo.	Pa naj me išče Bedanec v vsaki hiši!	A
Kekec je zdirjal naprej v vas. In v vsako	hišo	je stopil in v vsaki hiši je voščil: »Dober	A
in njegovi jezici. Toda Kekec je obstal pred	hišo	in se je zelo začudil.Hišna vrata so bila odprta	A
Bedanec je pa rogovilil in rogovilil. Vso	hišo	je pretaknil in ker ni našel Kekca nikjer, je	A
vsako hišico je razločil. Videl je tudi rojstno	hišo	‒ tam med drevjem je stala in mu je migala iz	A
svojo rajnko muciko. Mogoče stoji ravnokar pred	hišo	in gleda na visoke gore. Pa se kremži in zdihuje	A
kako lepo bi bilo, če bi se splazil zdaj v	hišo	in bi legel na mehko postlano posteljo.Tako	A
lepo bi bilo in veselo! ‒ Kaj, ko bi stopil v	hišo	in bi vse poklical?Pa bi jim samo povedal, da	A
pošteno zaigral strašnemu Bedancu ... O, kar v	hišo	pojde, kar pojde, pa naj se zgodi, kar hoče	A
oklenila se je uboge Mene in jo je odvedla v	hišo.	Za mizo jo je posadila in jo je gledala in se	A
lahko z roko dosegel!« Kekec se je ozrl na	hišo.	Bila je velika in na pol zidana, na pol lesena	A
Kekec je prišel ... Jaz sam sem ga privedel v našo	hišo.	« In prišla sta oče in mati.	A
čez tiho dolino. Mati je poklicala otroke v	hišo	k večerji, ki je stala že pripravljena na mizi	A
Mojca?« jo je vprašal. »I, čula sem te pred	hišo,	kako si se smejal,« je odvrnila mala Mojca.	A
Kolikokrat sem te slišala, ko si jo pela tam za	hišo.	Pa sem sklenila, da te privedem v svojo kočo	A
... Oj, Mojca! Že sva na polju, že vidim vašo	hišo.	Rešena sva, Mojca, doma sva, Mojca!«	A
skoraj verjeti nista mogla. Ponesla sta hčerko v	hišo	in jo posadila na mizo.Mati je vžgala leščerbo	A
trenutek kraj gozda. Ozrl se je nazaj na Koroščevo	hišo	in je zagledal Mojco, ki je sedela na pragu	A
sem ga Pehti in ga vodim domov, da bo stražil	hišo	...O, Rožle, povej, kako je pri vas doma?	A
je na zeleno polje, ozrl se je na Koroščevo	hišo	in v srcu se mu je zbudila velika radost.Zavihtel	A
pripovedovala o nesreči, ki je zadela njeno	hišo	zaradi njenega sina, njenega edinca.Njeno govorjenje	A
vasjo. . / . / stran 75 . / Naglo je stopil v	hišo	po korec vode in je zmil ves zid.Še je bil zunaj	A
zdaj vedel, kdo mu je naslikal črne križe na	hišo.	Pesti je skrčil in škrtnil z zobmi v silnem gnevu	A
starem danes,« je rekel in odšel ves razjarjen v	hišo.	Tam pa je povedal materi o sramoti, ki jima jo	A
lažnivega preroka Muzlja. A komaj sem stopila v	hišo,	so me napadli.Katra me je podila ven, a Muzelj	A
pa spomnil, da so nemara razbojniki vdrli v	hišo	in ga zdajle ubijejo.‒ »Pomagajte!« je zarjul	A
»Za nama gredo,« je pomislil. »Ker so našli	hišo	prazno, so vedeli, da sva pobegnila.In gredo	A
pogreje stari, skrivljeni hrbet. Pojdem pred	hišo,	in se usedem na klopico, na tisto malo klopico	A
skobaca iz grelice. A tisti hip se je pripodila v	hišo	razježena otročad in je vpila vsevprek in vikala	A
/ stran 25 . / Prišel je domov, a ni šel v	hišo.	Čez plot se je splazil na dvorišče, od tam pa	A
da je Kezovec precej premožen in da ima lepo	hišo	nekje onstran Vožice kraj Baškega jezera. No	A
Gab je stekel še v drugo, tretjo in četrto	hišo	‒ in preden je minilo četrt ure, je že deset	A
razpleteno vejevje dveh veličastnih starih murv. Za	hišo	in na obeh straneh gospodarskega poslopja in	A
je mudilo,« je pokimala in odšla nasmejana v	hišo.	Micki je bilo žal, da ni mogla zvoniti	A
Le kam čas tako beži! Ko je mati stopila v	hišo,	ji je Anton naročil: »Dekle naj potlej	A
najmlajši med njimi, dobil je samo zemljišče ter	hišo,	ki je bila pa veliko manjša in slabša od današnje	A
sled solz. »Kaj si res taka, da ne pojdeš v	hišo?	Saj ne greš v pekel!	A
Potlej gre z njo vred po stopnicah dol in v	hišo.	»Micka, pojdi pit,« pokliče ženin Breznik	A
Prerok govori: Gorje vam, ki	hišo	k hiši stavite, vinograd k vinogradu in njivo	A
Pogledal je pri sosedu, pri Černeličevih. Za	hišo	je visela na klinih dolga lestev. »Poglej	A
Janez je že premišljeval, če bi obšel Bolcmanovo	hišo	in bi šel čez sadovnjake, da ga ne bi kdo videl	A
razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred	hišo.	Srdito mrmrajoč se obrne v vežo:	A
Nekdo se je namaškaral za inženirja, v hrib za	hišo	so imeli napeljano vrv, ob voglu hiše, kjer	A
vzpenjačo, da bodo drva kar sama letela pred	hišo.	Ker nam je pa napoti tale vogel hiše, ga bodo	A
nadaljevali gostijo. Micka je stala na podiču pred	hišo.	Tudi ona se je smejala trdemu, z dovtipi zabeljenemu	A
uprla oči v Janeza, ki se je ves srečen vračal v	hišo:	»Končano!	A
hvaležno je stisnila roko možu, ki jo je vedel v	hišo,	kjer so strežajke in kuharice imele polne roke	A
Počasi je stopal z vrha v vežo in odprl duri v	hišo.	Micka je ravno odmolila pred jedjo.	A
Janez se je pogovoril z njim že na pragu, v	hišo	ni stopil.Ker se je svitalo, nihče pa še ni	A
denarja in si posta . /\ .. stran 38 . \/ vil	hišo.	’Da veš, prav tako govori Jurjevec.« Pavelčev	A
eksplodirale z gromovitim treskom. Tudi pred	hišo,	kjer smo se nastanili, so začele padati granate	A
Tiho, ded,« je zakričal Luka. Prišli smo v	hišo	in starec se je vsedel za mizo. »Pa hlače si	A
je sin ali brat belček. Nekoč smo prišli v	hišo,	kjer je stanovala neka učiteljica, ki je že	A
starejši partizan je povedal, kako je izgubil ženo,	hišo	in lepe voliče. »Rečem vam pa, da mi za ženo	A
očeta so ubili fašisti tik nad mojo rojstno	hišo.	Čakal je in okleval, da je dočakal fašiste in	A
sem te jaz zbadal.« Sedel je pred nizko kmečko	hišo	in se držal za kolena. »Potreben bi bil, da	A
Špela in mu dala žganja. Stopil sem v bližnjo	hišo,	ki je bila krita s slamo.Na postelji je ležala	A
po stezi proti Cirniku. Ena mina je padla na	hišo	in slamnata streha se je vnela.Lojze je skočil	A
slamnata streha se je vnela. Lojze je skočil v	hišo	in ukazal, naj odnesejo žensko s posteljo vred	A
bo ob sobotah zvečer prepeval pred Trudnovo	hišo?	Oh, fantje, rekli boste: Kje je Potokarjev Julče	A
kdaj bo videl domačo . /\ .. stran 176 . \/	hišo,	vas, kakršne zlepa ni?Pa naša dekleta, ki so	A
večer so mi vsi odgovorili, da mislijo na domačo	hišo	in na bližnji konec vojne.»Sicer pa vi komisarji	A
stran 201 . \/ Gostilničar jo je popihal v	hišo.	Mi smo se pa vzpenjali naprej mimo malih gozdičev	A
starejši kakor pa popoldne, ko smo prišli v njegovo	hišo.	Hčerka, ki je ležala poleg mene, se je naglas	A
je samo stari oče. Živi v čebelnjaku, ker so	hišo	Italijani požgali; vendar pa piše, naj potrpimo	A
narodnoosvobodilno gibanje, ki je zajelo sleherno vasico in	hišo.	4. september.Ves dan je padal dež.	A
obstala v ravninski vasi pred čedno in prostorno	hišo.	Psi po vasi so lajali, kot da bi prišel konjederec	A
poleg hiše. Vstopili so v prostorno kmečko	hišo	z novo pobeljenim stropom, s težkimi, dragimi	A
»Kar vzemite, saj ga imam dovolj.« »	Hišo	pa imate kot bogataši,« je rekel in se ogledoval	A
ČRNA NOČ 1 Sklenili so, da bodo požgali	hišo	izdajalca Janeza Tratnika, ker so ga rajonski	A
majhen, bledikast človek. »Človek, ki zažge	hišo,	nima vseh koles v glavi, so včasih govorili	A
pusti one v trgu. Ljudje pravijo, da bo nad našo	hišo	prišla nesreča. Grdo je to, da se peča z Italijani	A
tam, kjer se ni treba. Lahko nam gozdni požgo	hišo	in vzamejo živino, njega pa ustrelijo.« »O jezusmari	A
požigali ali pa koga obesili na vrtu kar za	hišo.	Janezu sem povedal, da imajo domači v gozdu oči	A
brigajo njegova pota. Rekel sem mu, da sva to	hišo	zidala jaz in moj oče pred petdesetimi leti	A
Tudi ti si siten. Vedno govoriš, da si ti zidal	hišo.	On je pa vozove kupil in kozolec prekril,« ga	A
»Ni ga doma.« V	hišo	so stopili štirje oboroženi možje.»Rekel sem	A
Vaš sin izdaja naše Italijanom.	Hišo	bomo zažgali.To bo kazen zanj...«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani