grada (101-200)

»poprašaj to lepo gospico, ali ni s kakega	grada	in ako hoče, da jo domov spremiš.« Andrejko	A
tuji vitez na brzem konju po strmem klancu z	grada	v dol in zginil med drevjem, ko je ravno sonce	A
popoldne je zasedlo krdelce hlapcev na dvoru	grada	Kozjaka iskre konjiče, krdelce mladih brhkih	A
Petra še ni bilo domov. Kako uro daleč od	grada	Kozjaka, pri majhnem potoku na zeleni trati	A
človeka čakamo danes tukaj; ta je gospodar	grada	Kozjaka, le-onega kupa, ki ga vidite v megli	A
življenje.« . / . / stran 33 . / Prijezdita do	grada.	Vratar, ki je v svoji stražnici še svetil, pričakovaj	A
kadar bode delo dovršeno. Cigan odjezdi z	grada.	Vratar ga je sicer po strani gledal, rad bi ga	A
prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu z	grada	voditi dečka.Malo dni pozneje pa je dovolil	A
bilo boljše. Sonce je že zahajalo, ko je z	grada	Kozjaka dirjalo krdelo hlapcev v svetlem orožju	A
krošnjar, ki je vsakovrstno drobno robo prodajal od	grada	do grada, od hiše do hiše, pri tem pa prenašal	A
vsakovrstno drobno robo prodajal od grada do	grada,	od hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice	A
s Kozjaka. »Le bliže, gospod strahopetec z	grada!	« pravi cigan, čigar mačje oči so precej spoznale	A
tvojo zveženo glavo razbiti, prijatelj moj z	grada!	S svojimi prijatelji sem se sprl, svojega konjiča	A
kar je pomnil človeški rod v gradu in okrog	grada.	Ali slabo je poznal svojo deželo; pravega pota	A
poznal svojo deželo; pravega pota do svojega	grada	ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče	A
podstreškom. Zares slabo prenočišče gospodu z	grada,	ali nevarnost in nesreča zravnate vsak razloček	A
glavar namenil se, da hoče kristjane spremiti do	grada,	da bi tako do zadnjega besedo spolnil, ni mu	A
videti. Nevoljen spodbode konja in zdirja iz	grada,	kjer prej ni nikoli bil, kjer bi bilo bolje	A
sem majhen dečak bil, poznal sem to gospo z	grada.	Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli, v zemljo	A
Tako prideva iz hoste ven na raven. Do	grada	ni bilo več daleč. »Ti, kaj imaš ti	A
in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do	grada.	Nihče me ni čutil.	A
je bil morda kak »šrabar« kdaj lastnik tega	grada	in da se je po njem ime prijelo. Dasi bolje	A
vihar, ki mu je okoli ušes pihal. Nedaleč od	grada	je stala samotna koča, kjer se je še luč svetila	A
pride povedat, kdaj pojde oni gosposki pes iz	grada.	« »Kje ga bomo pravzaprav počakali?« vpraša drugi	A
kolikor moreš. Pridi za menoj, kadar pojdem iz	grada.	Počakam te v grmovju za zidom.	A
bil korake pospešil. Bal se je, da ne bi od	grada	te ognje zapazili in kaj sumili in se pripravili	A
Sonce drugega jutra je našlo še vse tiho okrog	grada.	Kmetje, ki so bili iz radovednosti prišli tjakaj	A
vsa razburjena. »Dovolite, da vas spremim do	grada!	Gospod Ruda bo že za nama prišel!«	A
svojo sobo. Bila je to stanica na drugem koncu	grada,	kjer je Elza najrajši bivala.Tam se je z okna	A
akoravno začuden, ter šel za koncipientom iz	grada	na vrt. Ne daleč od vhoda dobila sta Rudo, pušečega	A
opomin, katera je bila čula korake in govor od	grada	sem, vrnil na svoj stari sedež.Ona je vzela	A
prostorni pristavi, oddaljeni kake četrt ure od	grada,	kjer je bil nalašč za tujce pripravil nekoliko	A
sobi v mali svoj salon. Ta je bil v južnem oglu	grada	in zahajajoče sonce ga je razsvetljevalo s svojimi	A
rosi odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega	grada	na lov dol v zatišje. Bilo jih je majhno krdelce	A
»Seznanil sem se danes z dvema gospodoma iz	grada,	« omenil je Kosan ‒ »nadlajtnant Werner ‒« »Ta	A
zarastlo pot, ko se je po njej vračal slikar iz	grada.	Hladno je bilo, kajti sever je drobil na nebu	A
stranski poti iz doline na kolovoz, ki je vodil do	grada;	hodil danes ni tako naglo ko navadno. Na ovinku	A
spoznal je fanta, bil je vrtnarjev pomagač iz	grada.	»Kaj je?« vpraša dečka.	A
uverjen, da se bo oni mazač klatil nocoj tu okoli	grada,	po vrtu ali koder koli ‒ daleč ne bo!« »Prekleto	A
obleko opravljeni gospe naproti, ki je počasi iz	grada	prihajala. »Dobro jutro, otroci!« odzdravlja	A
ograje, za katero je bila stopila, prišedši iz	grada.	»Si li ti, tetka?	A
je dejal sam, kadar je odhajal z žerinjskega	grada,	ter premišljeval, kako lepa in prijazna je bila	A
kmalu pri družbi in obljubil urno vrniti se z	grada.	Konja je pustil doli in napotil se peš naprej	A
šarec počasnega koraka dospel do razborškega	grada,	in stoprav, ko je konj postal pred vrati ter	A
namenila se je na majhen sprehod. Zavila je okoli	grada	in šla mimo vrta navzdol na ono stran proti	A
meseca septembra. Na prednji strani razborškega	grada	je sijalo gorko sonce v prijetno sobico skozi	A
Mejač je korakal sleherni dan po štirikrat iz	grada	in nazaj v svojih visokih škornjih in pokrit	A
rosi odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega	grada	na lov doli v zatišje.Bilo jih je malo krdelce	A
dnevih. Proti večeru je bil zopet na platani, iz	grada	pa je prišel lepi hofmajster in za njim je nesel	A
z Dunaja in šel sem preko Budimpešte, Belega	grada	in Trsta v Ameriko do Chicaga, nadejaje se,	A
odmeril, kar je sodnik prisodil, in odšla sva z	Grada.	Meni je bilo žal, da sem ga zatožil; njega je	A
težavnih potih sem bil srečno prišel iz Belega	grada	domov,« je sklenil naposled starec. »Kmalu smo	A
poleg tega je bila pot kratka in prijetna do	grada.	Ljubezniva gospodinja je bila gospa Jarinova	A
vreme po onem dnevu, ko je ribe lovil poleg	grada	in razgovarjal se o nesrečni ženski osvoboji	A
za zdaj. Ponoči je bilo že, ko je prišel do	grada;	zdaj ni bilo mogoče vanj.Čakati je bilo treba	A
kako najde, samo, ako mogoče, ne predaleč od	grada;	vsako delo mu je bilo po volji, samo nazaj nikdar	A
Slednjič se mu posreči v vasi kake četrt ure od	grada,	da ga vzame premožen kmet za malega hlapca.	A
take misli vtopljen začuje stopinje za sabo; od	grada	se mu je bližal nekdo.Obrne se in oko se mu	A
In prilika je prišla. Ne daleč od	grada	je bilo temno smrečje, divji, malo prijazen	A
»Zakaj ne?« »Samo do pod	grada;	potem pa zopet na delo, še enkrat tako veselo	A
prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju začul od	grada	dol krepki Skalarjev glas: »Rosana, Rosana!	A
vso moč konj s Skalarjem in njegovo hčerjo iz	grada	proti Somrakovi hiši. Vse polno ljudstva	A
dolga po kamnenih stopnicah za njo! Spodnji del	grada	je bil razsvetljen; tu pa tam je bila videti	A
navadi s kmetskimi glavami za kmetska dekleta. Iz	grada	pride na igrališče oznanilo, da se je odprla	A
Gospodični, na Mehovskem hribu pod podrtinami starega	grada	proti Koroški vasi, za Cerovcem, tam, kjer je	A
najkrhkejše in najslajše meso mirnski v obližju	grada	Rakovnika, ki je dobil od njih svoje ime.Postrvi	A
treba ukazati, da se mora vsak, kdor gre mimo	grada,	odkriti, da prizna s tem podložnost svojo in	A
doslej doma, ter jim dovolil, da si vzame vsak iz	grada,	karkoli mu ljubi in rabi: brašno, pohištvo,	A
so švigale in se igrale zlate ribice. Blizu	grada	je gospodar dal prirediti prečuden gaj ali log	A
viharjem, gromom in bliskom sem iznad lukenjskega	grada,	drvi svoje kače proti Hmeljniku, kadar pa pribuči	A
možu, ki živi v dolgi jami blizu lukenjskega	grada.	Strahovi in pošasti prebivajo sploh v vseh podzemskih	A
ubijejo. V tem trenutku se je začul izpred	grada	glas rogu, ki je zbudil občno pozornost ter	A
Juri. »Potem nesiva Galengana in Vidala iz	grada.	« Pobrala sta moža in ju nesla.	A
»Ko smo prišli, kakor sem ti že povedal, iz	grada	in dobil Hasana, smo zdirjali proti Čedadu.	A
patrijarhova armada že zavzela Devin, in da stoji okrog	grada	samega, ako ni vdrla v grad. »Vidal,« je tiho	A
in Komolja sta se oborožila, potem pa šla iz	grada	po skrivnih stopnicah, ki so vodile naravnost	A
slučaju doslej zamudil.« Komaj je Juri prišel iz	grada,	je naletel na veliko množico svojega vojaštva	A
nerada, dovolila. Ko je družba odjezdila iz	grada,	je vojvodinja z okna gledala za njo in mrmrala	A
zdaj rekla Margareta, »da greste koj sedaj iz	grada.	A tako, da Vas nihče ne opazi.	A
povedala, da je Rovanu pomagala pobegniti iz	grada.	Pripravljena je bila na ostra očitanja in se	A
njimi: »Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi	grada,	črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!	A
pokazati, da tudi poznam izvirnik. »Pertí odpreti	grada	terdne vrata,« me je dopolnila. »Potem greva	A
Ljubljano. Najel si je podstrešno sobico blizu	Grada.	Prve dni je taval nemirno okrog, in že mu je	A
otroci, smo se igrali prelepo igro ‚z moj'ga	grada	dol!‘-- Saj vsi veste, kako fletno smo se igrajčkali	B
koncev in kotov jel odmevati bojni krik ‚z moj'ga	grada	dol!‘.Kajti zahotelo se je Cankarju, da so vsi	B
škofijo ni brigal, je nekje od daleč iz Gornjega	grada	dal prašati Trubarja, kako se predrzne pridigovati	B
skromni planinski kmetiji. In da se okoli Gornjega	Grada	še danes, dve desetletji po njegovi transformaciji	B
grabna?). To podpira razlago romanista Antona	Grada,	da izhaja ime Ljubljana iz rimske besede in	C
najbolj izrazito v obmejnem pasu od Gornjega	Grada	preko Celja, Svibnega in Laškega do Posotelja	C
jezika (Turjaška Rozamunda, Romanca od Strmega	grada,	kjer je vključen skoraj nespremenjen citat iz	C
razen kneza Eszterházyja in grofa Batthyányja z	Grada	- osebno poznal.Z mnogimi med njimi sem imel	C
državo. Sredi januarja pa so župani Gornjega	Grada,	Nazarij, Preddvora in Solčave v Preddvoru podpisali	D
z biomaso, so Toniju Riflju, županu Gornjega	Grada	in vodji omenjenega konzorcija, v četrtek sporočili	D
ustavno pravo na Pravni fakulteti dr. Franca	Grada	in predstojnika katedre za mednarodno pravo	D
povabili tudi slepega rojaka, 51-letnega Harolda	Grada.	Drugega aprila naj bi v tej kanadski provinci	D
strokovnjakov dr. Pirnata, dr. Jerovška in dr.	Grada	(celo LDS-ovca dr. Gabra ni zraven): »Glede	D
gostinskem lokalu v Florjanu blizu Gornjega	grada	sporekli domačini s skupino mlajših fantov iz	D
znotraj družbenega sistema? Po mnenju dr. Franca	Grada	z ustavnopravne katedre ljubljanske pravne fakultete	D
Šmartnem pri Litiji, cilj pa 400 metrov naprej od	grada	Bogenšperk (skupna dolžina je približno 3000	D
kilometre dolgi progi od Šmartnega pri Litiji do	grada	Bogenšperk je tekmovalo malo dirkačev (na štartu	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani