Odvedla ga je v svojo sobo. Bila je to stanica na drugem koncu grada, kjer je Elza najrajši bivala. Tam se je z okna odpiral krasen razgled v dolino proti Borju in sobica sama je bila tako prijazna kakor ni ena druga v gradu; celo sedaj zvečer, ko je brleča svetilnica izpod stropa le slabo razsvetljevala prostor.