grad (601-700)

bi bili zmerom pripravljeni, tudi umreti za	grad!	« »Mika me, da bi stopil tjale dol in da bi razpodil	A
Krasti, kajne?« »	Grad	je klical na pomagaj, pa sem prišel, kakor vsi	A
in se začudil. »In si zvesto hotel braniti	grad?	« »Valpet je ukazal.«	A
ti ne zdi, da bi bilo bolje, če bi jih tudi	grad	vsaj enkrat dobil po grbi?« Tlačan je molčal	A
grof, če zve, da si me zaviral, ko sem branil	grad!	« »In ti, izdajavec, preskrbiš, da zve, kajne	A
toliko jih je bilo.« »Tlačani so branili ‒	grad?	« se je opat začudil in oddahnil, češ, nobenih	A
potemtakem ne dajo pridobiti za kmečki upor zoper	grad	ali samostan?« »O, pač, beda jih žene in obup	A
polbrat Gregor kani z razbojniki obiskati ‒ očetni	grad,	« je deseti brat govoril resnico in jo v sili	A
zaihtel naglas in ga nenadno objel. »Obvaroval si	grad	in rešil bi bil mene!« »Res je, tako sem mislil	A
kaj je sin Boštjan ‒ deseti brat storil za	grad	in kaj bi še bil, če bi bilo treba. Opat ni	A
ne podam,« je grof godrnjal. »Branili so mi	grad	oni, zdaj jih v sili ne zapustim jaz!« A ponoči	A
užugamo gospode, saj ima skoraj na vsaki krtini	grad,	toliko je je.A če bi tile in še drugi uporniki	A
prijahamo, odkoder bi že morali videti nevestin	grad.	No, saj smo ga, ampak v dimu in ognju.«	A
stran 247 . / krdelom svojih ljudi, zažgal	grad,	našo nevesto pa z njeno krščenico odvel s seboj	A
uberemo za malopridnežem in obstopimo njegov	grad;	na visoki skali je bil in trden kakor za večnost	A
žensko, je brez uma in ne preskrbi za nič.« »	Grad	se začne pogajati za mir in spravo, naš gospod	A
naš gospod zahteval. Tako smo še bolj stisnili	grad	in ga naposled zmogli.Kdor se nam je še upiral	A
Kdor se nam je še upiral, smo ga posekali,	grad	zažgali, graščaka na konja privezali, s seboj	A
prazna. Gospoda se je mestni vročini umaknila na	grad	Turjak.Za oskrbnika je v njej ostal že priletni	A
Gospod Boštjan je medtem prišel v Thurnov	grad	na ravnem polju ob Ljubljanici.Baron ga je prijazno	A
naročil, naj juda pretepo prav grdo, da ga več v	grad	ne bo. Gospod Boštjan je medtem baronesi Levkardi	A
samostan ne pojdemo!« »Kaj ni samostan tudi	grad?	« »Ni!	A
podirajo gradove. Oplenili in zažgali so že	grad	Podčetrtek, Planino in Prebold, ustrahovali	A
Dunaja in nič z njo znani.« Žena gre hitro v	grad	pravit, da bi trije gospodje z Dunaja radi prišli	A
precej gori.« Škof Pavel gre s tovarišema v	grad,	služabnica jim pokaže stanovanje.Ko v hišo pridejo	A
materjo na Štajersko na božjo pot šel, v Gornji	grad.	Kaj misliš ti, Rajtguzen?	A
stanovom Nekako v sredi med Kamnikom in Brdom stoji	grad	Kolovec. Njegovo lego oznanjuje že staroslovensko	A
kolija« je jama, kotanja. Kolovec, t. j. stari	grad,	stoji v takem kraju med višinami kakor v kotanji	A
povestničarski starina Valvasor modruje sicer, da ima	grad	ime od kól (voza), in citira tudi nekega patra	A
ničesar povedati, kajti, kar se spomni, bil je	grad	lastnina Hohenwartov, kateri se pač še dandanašnji	A
imenujejo tudi s pridevkom »zu Gerlachstein«, dasi	grad	ni več v njih lasti. Tega leta, ko se naša povest	A
v službo stopil, ko je bil tudi ta po očetu	grad	dobil.Ker Kolovec ni imel vseh patrimonialnih	A
bil popolnoma pozabil. ENAJSTO POGLAVJE Ker	grad,	blago in čast prišla je meni v last. M. Vilhar	A
gospodarjem posvetuje, kaj bi to vse pomenilo.	Grad	Brdo je oddaljen eno uro od Kolovca.Nekdaj	A
divja tropa zarad njega pristavo zapalila ali	grad	napadla. Rokovnjači niso še tako zli; ako jih	A
puško imela.« Ko je lovec slišal imenovati	grad	Zabrezje, bil je nekaj bolj prijazen in rekel	A
priti na širni božji svet? Danes je namenjen v	grad	Zabrezje.Tam se daje prvo dovoljenje.	A
se ti še ni sanjalo nikdar. Le dobro ogledaj	grad,	mesec sveti lepo, pomnil ga boš do smrti, pomnil	A
na izbiranje, kakor po belo potresenem potu v	grad	jezditi, katerega je imel pred očmi. Na Slemenice	A
brat je ž njim prišel; to pomeni, da je srečo v	grad	prinesel.« »To ti je lepa druščina, kajne, Manica	A
Zidanje ni bilo visoko.	Grad	je imel samo eno nadstropje; na širjavo pa ga	A
je bilo videti, kakor da bi vse plesnovalo.	Grad	je bil krit s šibrami; tu in tam pa, kjer je	A
tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v	grad	in da po meni vprašuje.Preden torej te vrste	A
brat. S tem sem se bil sešel na prvem potu v	grad	in dejal mi je z nekako vzvišenim glasom, da	A
bila vprvič vkup in ko mi je prerokoval, da bom	grad	in grajske ljudi pomnil vse življenje.In kako	A
utolažiti. Vselej, kadar je prišel mladenič v	grad,	umaknil se mu je s poti, nekaj zavoljo tega	A
volji, dasi ga imam sama rada, kadar pride v	grad.	Povem ti tedaj, da se ga ogiblji.«	A
ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v	grad.	Njegove bukve, ki jih je bil prej tam popustil	A
starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta	grad	tako na samijo, da je gospod Benjamin vse svoje	A
na ta kót pa nisi navezan. Zdaj pa pojdi v	grad	med ljudi!« »Danes ne grem rad.«	A
spoznam. Čakajte, koj potem, ko pridemo dol v	grad,	prijela bom Manico; ona ima oster pogled, gotovo	A
Ni vsaka ženica otorej.« »Pojdi tedaj v	grad,	če ne greš še spat.Tam je lepa druščina, doboš	A
svinjski pisker smolnjaka za mazanje kol prinesel v	grad,	dobrega, oljnatega, da se bo vlekel od kuhalnice	A
svojim najslovesnejšim glasom, »pojdite z nami v	grad	nazaj, nekaj bomo govorili z vami.« Ko so v	A
dolžen ali celo da je moral zaradi druge razmere	grad	popustiti, katero bi skoro gotovo po svojem	A
vam bom izročil pisanje.« Oba sta šla potem v	grad.	Hlastno je Marijan debeli šop razpečatil.	A
slišati družina, da bi nekdo rad glasil se v	grad.	Torej prime sam gospodar svečo in gre gledat	A
ni bila, da bi bil kdo tako pozno zahajal v	grad;	Jurec je že enkrat bil ta večer tu, torej gospodar	A
mi rajši pismo, ki si mi ga vzel; jaz grem v	grad	in pomagal ti bode, moral ti bode, daj mi pismo	A
/ Sonce je bilo že nizko, ko je prispela v	grad.	»Gledi, Tomaž!« reče eden grajskih hlapcev,	A
in v dimu posušeno, ter napravil se na pot v	grad	k staremu prijatelju, gospodu Sovi, malo povasovat	A
gospodar Jurec ni več tako pogosto zahajal v	grad	vasovat, bodisi da ni bil človeku nič kaj iz	A
usmiljenja. Vse obširno poslopje ‒ tako imenovani	grad	je bilo razsvetljeno. Čudovito je odsevalo v	A
svatovščine imeli, na katerih so s peklenskim ognjem	grad	tako razsvetiti znali, da je za devet žrdi visoki	A
popolnoma in začne plezati po lesniki gor, zakaj	grad	je bil skrit za drevjem, dobro se od tal ni	A
da so morali oni zažgati . / . / stran 85 . /	grad.	Že je bil na zadnji veji, ko zasliši tiho ječanje	A
Kajpa da so bili. Če ne verjameš, pa pojdi gor v	grad.	Tam še zdaj tisto puško hranijo, ki jo je bil	A
ga ne bo vrag prinesel vprav zdaj. Najprej v	grad.	« Pod eno streho stanovati z včeraj videno mlado	A
Liscu, ko ga župan povabi, naj gre z njim vred v	grad	stanovanja iskat.Nenavadni položaj njegov je	A
graščinah, žalibog da, večidel tuji naseljenci!), ta	grad	je bil na vzvišenem holmcu ‒ kakor vsi, v lepem	A
na pomagánje priti in psa odpraviti. Ali v	grad	on vendar ne more sam, on, ki je bil tako od	A
tuberkulozo umrla, priporočila jo je svoji sestri na	grad	Pražanek in tako je sedaj v družini Langmanovi	A
in kdaj, izpovemo vse.« »Ali se smem tedaj v	grad	priti zahvalit?« vpraša Lisec odhajajočo. »Za	A
je baš ono, kar je prepovedano ‒ on ni smel v	grad	‒ najslajše in najbolj zaželeno.Zatorej je morda	A
da vi dobite drug kvartir. In sicer pojdete v	grad	stanovat.« »Tja ne,« seže Lisec v besedo.	A
se besedi starega doktorja Zobra, da mu gre v	grad	po stanovanje; sluti, da bi bile prišle iz tega	A
tu v vasi še videl ni. »Vi morate z nama v	grad.	Gospa je zvedela, da ste brez stanovanja, in	A
ne boste krivo sodili, pridem gotovo k vam v	grad	in se bodem milostivi gospe sam zahvalil ter	A
gospod.« Kako ne bi bil tudi Lisec med vožnjo v	grad	zopetno svojega začudenja izrazil o čudnem slučaju	A
namreč v nobeno dotiko od tedaj, ko ga je bil v	grad	spravil, dasi je več dni minilo od tačas in	A
ob petih sem ga sama videla prihajati gor v	grad.	Mislila sem, da pojde zopet h gospé, kakor je	A
da je hodil prejšnje čase bolj često sem na	grad,	in nekaj zmešanega sem že od ljudi o tem slišal	A
stran 70 . / vem po kaj že, ko je bil prvič v	grad	prišel.Ali nikdar ne morem pozabiti, kako je	A
tudi svojo ženo. Kadar je kasneje Zober v	grad	prihajal, bilo je, kakor da bi oblak čez sonce	A
ne boste, dokler vam jaz braniti morem. Ves	grad	bi bil pokonci.Ostanite tu.«	A
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Lepega jutra pride v	grad	do kolena bosonogi desetletni sinko Solarjev	A
vesele besede zmanjkalo in sta se ločila, ona v	grad	nazaj, on v vas, doktorja Zobra iskat. Med tremi	A
Zato je pa treba, da gospod ženin zapusti	grad	prej, nego njegov snubač pride agitirat zanj	A
domovino . / . / stran 116 . / vrnete, precej na	grad	Pražanek vozite, najdete jo še pri celem zdravju	A
trgovčeva familija na letnih počitnicah bila ‒ kajti	grad	je imel drugega gospodarja ‒ poslavljal pred	A
češnjevih dreves in se odpre razgled na vas in na	grad	Pražanek? Tam mi je o pogledu grada na misel	A
Josip Jurčič:	Grad	Rojinje Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
očetje iz koče pri Kolpi za tri ure oddaljeni	grad	drva sekali in za to delo nekaj meric žita in	A
možila ali pojdeš z menoj k moji hčeri v moj	grad?	« Deklica ni vedela, kaj bi rekla, naposled pak	A
vas bom, obiskal, če mi poveste, kje je vaš	grad.	Bog vam daj še dolgo zdravje in srečo.«	A
poiščemo hčer našega rajnkega gospoda. Njen je	grad	in mi vsi.« Vilibald je svetlo in jezno pogledal	A
pred Jerneja. Razkačen je odšel gospodar v	grad	in zažugal hlapcem: »Jaz bom vam že posvetil	A
malo jenjal. Lahko je ubral, kje stoji njegov	grad;	toda niso ga obhajala tista čutila, ki milo	A
posteljo. Že so ljudje ugibovali, da bo predkone	grad	Rojinje prišel kmalu na tujo rodovino, ker je	A
. Rojar je bil precej po svojem prihodu na	grad	odločil njegovim sosedom drvarjevim lepo zemljišče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani