nova beseda iz Slovenije
bi bili zmerom pripravljeni, tudi umreti za | grad! | « »Mika me, da bi stopil tjale dol in da bi razpodil | A |
Krasti, kajne?« » | Grad | je klical na pomagaj, pa sem prišel, kakor vsi | A |
in se začudil. »In si zvesto hotel braniti | grad? | « »Valpet je ukazal.« | A |
ti ne zdi, da bi bilo bolje, če bi jih tudi | grad | vsaj enkrat dobil po grbi?« Tlačan je molčal | A |
grof, če zve, da si me zaviral, ko sem branil | grad! | « »In ti, izdajavec, preskrbiš, da zve, kajne | A |
toliko jih je bilo.« »Tlačani so branili ‒ | grad? | « se je opat začudil in oddahnil, češ, nobenih | A |
potemtakem ne dajo pridobiti za kmečki upor zoper | grad | ali samostan?« »O, pač, beda jih žene in obup | A |
polbrat Gregor kani z razbojniki obiskati ‒ očetni | grad, | « je deseti brat govoril resnico in jo v sili | A |
zaihtel naglas in ga nenadno objel. »Obvaroval si | grad | in rešil bi bil mene!« »Res je, tako sem mislil | A |
kaj je sin Boštjan ‒ deseti brat storil za | grad | in kaj bi še bil, če bi bilo treba. Opat ni | A |
ne podam,« je grof godrnjal. »Branili so mi | grad | oni, zdaj jih v sili ne zapustim jaz!« A ponoči | A |
užugamo gospode, saj ima skoraj na vsaki krtini | grad, | toliko je je.A če bi tile in še drugi uporniki | A |
prijahamo, odkoder bi že morali videti nevestin | grad. | No, saj smo ga, ampak v dimu in ognju.« | A |
stran 247 . / krdelom svojih ljudi, zažgal | grad, | našo nevesto pa z njeno krščenico odvel s seboj | A |
uberemo za malopridnežem in obstopimo njegov | grad; | na visoki skali je bil in trden kakor za večnost | A |
žensko, je brez uma in ne preskrbi za nič.« » | Grad | se začne pogajati za mir in spravo, naš gospod | A |
naš gospod zahteval. Tako smo še bolj stisnili | grad | in ga naposled zmogli.Kdor se nam je še upiral | A |
Kdor se nam je še upiral, smo ga posekali, | grad | zažgali, graščaka na konja privezali, s seboj | A |
prazna. Gospoda se je mestni vročini umaknila na | grad | Turjak.Za oskrbnika je v njej ostal že priletni | A |
Gospod Boštjan je medtem prišel v Thurnov | grad | na ravnem polju ob Ljubljanici.Baron ga je prijazno | A |
naročil, naj juda pretepo prav grdo, da ga več v | grad | ne bo. Gospod Boštjan je medtem baronesi Levkardi | A |
samostan ne pojdemo!« »Kaj ni samostan tudi | grad? | « »Ni! | A |
podirajo gradove. Oplenili in zažgali so že | grad | Podčetrtek, Planino in Prebold, ustrahovali | A |
Dunaja in nič z njo znani.« Žena gre hitro v | grad | pravit, da bi trije gospodje z Dunaja radi prišli | A |
precej gori.« Škof Pavel gre s tovarišema v | grad, | služabnica jim pokaže stanovanje.Ko v hišo pridejo | A |
materjo na Štajersko na božjo pot šel, v Gornji | grad. | Kaj misliš ti, Rajtguzen? | A |
stanovom Nekako v sredi med Kamnikom in Brdom stoji | grad | Kolovec. Njegovo lego oznanjuje že staroslovensko | A |
kolija« je jama, kotanja. Kolovec, t. j. stari | grad, | stoji v takem kraju med višinami kakor v kotanji | A |
povestničarski starina Valvasor modruje sicer, da ima | grad | ime od kól (voza), in citira tudi nekega patra | A |
ničesar povedati, kajti, kar se spomni, bil je | grad | lastnina Hohenwartov, kateri se pač še dandanašnji | A |
imenujejo tudi s pridevkom »zu Gerlachstein«, dasi | grad | ni več v njih lasti. Tega leta, ko se naša povest | A |
v službo stopil, ko je bil tudi ta po očetu | grad | dobil.Ker Kolovec ni imel vseh patrimonialnih | A |
bil popolnoma pozabil. ENAJSTO POGLAVJE Ker | grad, | blago in čast prišla je meni v last. M. Vilhar | A |
gospodarjem posvetuje, kaj bi to vse pomenilo. | Grad | Brdo je oddaljen eno uro od Kolovca.Nekdaj | A |
divja tropa zarad njega pristavo zapalila ali | grad | napadla. Rokovnjači niso še tako zli; ako jih | A |
puško imela.« Ko je lovec slišal imenovati | grad | Zabrezje, bil je nekaj bolj prijazen in rekel | A |
priti na širni božji svet? Danes je namenjen v | grad | Zabrezje.Tam se daje prvo dovoljenje. | A |
se ti še ni sanjalo nikdar. Le dobro ogledaj | grad, | mesec sveti lepo, pomnil ga boš do smrti, pomnil | A |
na izbiranje, kakor po belo potresenem potu v | grad | jezditi, katerega je imel pred očmi. Na Slemenice | A |
brat je ž njim prišel; to pomeni, da je srečo v | grad | prinesel.« »To ti je lepa druščina, kajne, Manica | A |
Zidanje ni bilo visoko. | Grad | je imel samo eno nadstropje; na širjavo pa ga | A |
je bilo videti, kakor da bi vse plesnovalo. | Grad | je bil krit s šibrami; tu in tam pa, kjer je | A |
tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v | grad | in da po meni vprašuje.Preden torej te vrste | A |
brat. S tem sem se bil sešel na prvem potu v | grad | in dejal mi je z nekako vzvišenim glasom, da | A |
bila vprvič vkup in ko mi je prerokoval, da bom | grad | in grajske ljudi pomnil vse življenje.In kako | A |
utolažiti. Vselej, kadar je prišel mladenič v | grad, | umaknil se mu je s poti, nekaj zavoljo tega | A |
volji, dasi ga imam sama rada, kadar pride v | grad. | Povem ti tedaj, da se ga ogiblji.« | A |
ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v | grad. | Njegove bukve, ki jih je bil prej tam popustil | A |
starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta | grad | tako na samijo, da je gospod Benjamin vse svoje | A |
na ta kót pa nisi navezan. Zdaj pa pojdi v | grad | med ljudi!« »Danes ne grem rad.« | A |
spoznam. Čakajte, koj potem, ko pridemo dol v | grad, | prijela bom Manico; ona ima oster pogled, gotovo | A |
Ni vsaka ženica otorej.« »Pojdi tedaj v | grad, | če ne greš še spat.Tam je lepa druščina, doboš | A |
svinjski pisker smolnjaka za mazanje kol prinesel v | grad, | dobrega, oljnatega, da se bo vlekel od kuhalnice | A |
svojim najslovesnejšim glasom, »pojdite z nami v | grad | nazaj, nekaj bomo govorili z vami.« Ko so v | A |
dolžen ali celo da je moral zaradi druge razmere | grad | popustiti, katero bi skoro gotovo po svojem | A |
vam bom izročil pisanje.« Oba sta šla potem v | grad. | Hlastno je Marijan debeli šop razpečatil. | A |
slišati družina, da bi nekdo rad glasil se v | grad. | Torej prime sam gospodar svečo in gre gledat | A |
ni bila, da bi bil kdo tako pozno zahajal v | grad; | Jurec je že enkrat bil ta večer tu, torej gospodar | A |
mi rajši pismo, ki si mi ga vzel; jaz grem v | grad | in pomagal ti bode, moral ti bode, daj mi pismo | A |
/ Sonce je bilo že nizko, ko je prispela v | grad. | »Gledi, Tomaž!« reče eden grajskih hlapcev, | A |
in v dimu posušeno, ter napravil se na pot v | grad | k staremu prijatelju, gospodu Sovi, malo povasovat | A |
gospodar Jurec ni več tako pogosto zahajal v | grad | vasovat, bodisi da ni bil človeku nič kaj iz | A |
usmiljenja. Vse obširno poslopje ‒ tako imenovani | grad | je bilo razsvetljeno. Čudovito je odsevalo v | A |
svatovščine imeli, na katerih so s peklenskim ognjem | grad | tako razsvetiti znali, da je za devet žrdi visoki | A |
popolnoma in začne plezati po lesniki gor, zakaj | grad | je bil skrit za drevjem, dobro se od tal ni | A |
da so morali oni zažgati . / . / stran 85 . / | grad. | Že je bil na zadnji veji, ko zasliši tiho ječanje | A |
Kajpa da so bili. Če ne verjameš, pa pojdi gor v | grad. | Tam še zdaj tisto puško hranijo, ki jo je bil | A |
ga ne bo vrag prinesel vprav zdaj. Najprej v | grad. | « Pod eno streho stanovati z včeraj videno mlado | A |
Liscu, ko ga župan povabi, naj gre z njim vred v | grad | stanovanja iskat.Nenavadni položaj njegov je | A |
graščinah, žalibog da, večidel tuji naseljenci!), ta | grad | je bil na vzvišenem holmcu ‒ kakor vsi, v lepem | A |
na pomagánje priti in psa odpraviti. Ali v | grad | on vendar ne more sam, on, ki je bil tako od | A |
tuberkulozo umrla, priporočila jo je svoji sestri na | grad | Pražanek in tako je sedaj v družini Langmanovi | A |
in kdaj, izpovemo vse.« »Ali se smem tedaj v | grad | priti zahvalit?« vpraša Lisec odhajajočo. »Za | A |
je baš ono, kar je prepovedano ‒ on ni smel v | grad | ‒ najslajše in najbolj zaželeno.Zatorej je morda | A |
da vi dobite drug kvartir. In sicer pojdete v | grad | stanovat.« »Tja ne,« seže Lisec v besedo. | A |
se besedi starega doktorja Zobra, da mu gre v | grad | po stanovanje; sluti, da bi bile prišle iz tega | A |
tu v vasi še videl ni. »Vi morate z nama v | grad. | Gospa je zvedela, da ste brez stanovanja, in | A |
ne boste krivo sodili, pridem gotovo k vam v | grad | in se bodem milostivi gospe sam zahvalil ter | A |
gospod.« Kako ne bi bil tudi Lisec med vožnjo v | grad | zopetno svojega začudenja izrazil o čudnem slučaju | A |
namreč v nobeno dotiko od tedaj, ko ga je bil v | grad | spravil, dasi je več dni minilo od tačas in | A |
ob petih sem ga sama videla prihajati gor v | grad. | Mislila sem, da pojde zopet h gospé, kakor je | A |
da je hodil prejšnje čase bolj često sem na | grad, | in nekaj zmešanega sem že od ljudi o tem slišal | A |
stran 70 . / vem po kaj že, ko je bil prvič v | grad | prišel.Ali nikdar ne morem pozabiti, kako je | A |
tudi svojo ženo. Kadar je kasneje Zober v | grad | prihajal, bilo je, kakor da bi oblak čez sonce | A |
ne boste, dokler vam jaz braniti morem. Ves | grad | bi bil pokonci.Ostanite tu.« | A |
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Lepega jutra pride v | grad | do kolena bosonogi desetletni sinko Solarjev | A |
vesele besede zmanjkalo in sta se ločila, ona v | grad | nazaj, on v vas, doktorja Zobra iskat. Med tremi | A |
Zato je pa treba, da gospod ženin zapusti | grad | prej, nego njegov snubač pride agitirat zanj | A |
domovino . / . / stran 116 . / vrnete, precej na | grad | Pražanek vozite, najdete jo še pri celem zdravju | A |
trgovčeva familija na letnih počitnicah bila ‒ kajti | grad | je imel drugega gospodarja ‒ poslavljal pred | A |
češnjevih dreves in se odpre razgled na vas in na | grad | Pražanek? Tam mi je o pogledu grada na misel | A |
Josip Jurčič: | Grad | Rojinje Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
očetje iz koče pri Kolpi za tri ure oddaljeni | grad | drva sekali in za to delo nekaj meric žita in | A |
možila ali pojdeš z menoj k moji hčeri v moj | grad? | « Deklica ni vedela, kaj bi rekla, naposled pak | A |
vas bom, obiskal, če mi poveste, kje je vaš | grad. | Bog vam daj še dolgo zdravje in srečo.« | A |
poiščemo hčer našega rajnkega gospoda. Njen je | grad | in mi vsi.« Vilibald je svetlo in jezno pogledal | A |
pred Jerneja. Razkačen je odšel gospodar v | grad | in zažugal hlapcem: »Jaz bom vam že posvetil | A |
malo jenjal. Lahko je ubral, kje stoji njegov | grad; | toda niso ga obhajala tista čutila, ki milo | A |
posteljo. Že so ljudje ugibovali, da bo predkone | grad | Rojinje prišel kmalu na tujo rodovino, ker je | A |
. Rojar je bil precej po svojem prihodu na | grad | odločil njegovim sosedom drvarjevim lepo zemljišče | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |