nova beseda iz Slovenije
vzdržati. Previdno sta se splazila ven in se skozi | gosto | grmovje spustila po pobočju.Za njima so ostajali | A |
zdaj ni bil samo vlažen, nasičen je bil z neko | gosto | snovjo.V prsih je čutil tesnobo in večkrat je | A |
koprive, na vrhu sonce z vztrajnim žarenjem skozi | gosto | zmes zraka in vodnega tkiva, na koncu razlomljena | A |
iz srebrne polsvetlobe izrisala temno senco, | gosto | gmoto moške postave.Težko gmoto, ki se zgane | A |
tako, da si hoče vnovič priklicati v bližino | gosto | snov tistega telesa, vonljivo snov moškega telesa | A |
in sedali na strehe vasi, se dvigovali skozi | gosto | kopreno dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se | A |
/ sedali na strehe vasi, se dvigovali skozi | gosto | kopreno dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se | A |
na vse strani, ob stene in skozi ulice. Na | gosto | pada, tako da se bobnenje zliva skupaj.Tvoj | A |
ker sem bil . / . / stran 88 . / iztisne vso | gosto | sluzavost ven, in te ob tem zabolijo mišice | A |
je bilo čisto tiho in nemo. Šel sem skozi to | gosto | tišino in gledal snope svetlobe, ki so v stožcih | A |
zenicah. Ko sem se malo privadil, sem skozi | gosto | temo najprej zaslutil nekakšno premikanje.Potem | A |
temno in glas tvojega telesa, ki se pomika skozi | gosto | tišino.Nekje v prsih odloči neznani vzgib in | A |
hrzanje konjev spred cerkve, od nekod je udarilo | gosto | žižkanje žužkov, od nekod s tujega morja valujoče | A |
Polno nasilja je bilo notri. Nabito, | gosto | je bilo od njegovega nasilja, ki je bilo uperjeno | A |
Žarometi so še kar svetili in brisalci so brizgali | gosto | kopreno dežja in razrivali vodo v vse smeri | A |
njegovi površini. Na bregu je nekdo piskal, skozi | gosto | vodno snov sem ga slišal, senco piskača sem | A |
cerkve, ki so posejane po vsej deželi tako na | gosto | kot grobovi.Tu imajo ljudje radi grobove, ki | A |
in prinašalec hrane. Obraz je bil poraščen z | gosto | dlako, vendar je bilo mogoče opaziti in razločiti | A |
slednik in zvodnik. Obraz je bil poraščen z | gosto | dlako, vendar je bilo mogoče opaziti in razločiti | A |
vznemirljivo. Tak je kot lesena, gosta ograja, z | gosto | črno barvo premazana ograja, ograjujoča, ograjena | A |
na hrbet in bok in spodaj žužlja in siči vse | gosto | preklete živine v zadnjem smrtnem naporu.Se | A |
krivičnik, ki pokončuje trnje in grmovje, požiga | gosto | drevje v gozdu, da se vijejo oblaki dima, da | A |
10. Potapljal sem se v | gosto | snov tiste vode, ki od nekdaj ni mogla nikogar | A |
smejala. Slišim njen smeh, čutim od same soli | gosto | snov na koži, povsod okrog sebe.Dlje časa, ko | A |
z Johanom gledal v ogenj in mislil na tisto | gosto | vodno snov Mrtvega morja, na Masado nad njo | A |
se je napitek enkrat dvignil do roba in dobil | gosto, | svetlo smetano; tako pripravljeno je takoj odnesel | A |
prišel do mesta, kjer se je lahko prerinil skozi | gosto | rastlinje. Preden je izginil, je še videl, da | A |
nje vzel ročno granato, škatlico pa odvrgel v | gosto | travo; kot da je vrgel bombo, je s tesno priprtimi | A |
preprečevale pot naprej, ampak prepreke, na | gosto | zavarovane s protitankovskimi minami, so bile | A |
primitivnega afriškega plemena, katerih zvok je dušilo | gosto | džunglsko rastje.Primitivnega? | A |
brežino v dva dela. V tej s smrekami in borovci | gosto | zarasli grapi izvira majhna Močila.Nekdaj je | A |
brv. Globoko je šlo še do studenca doli, in | gosto | drevje je zakrivalo poleti prepad; zdaj pa se | A |
let in ni prav zdrav videti; bledi obraz in | gosto | pokašljevanje kaže, da se je bati fantu pljučne | A |
govori, tega nikoli; to vse se je zavijalo v | gosto | meglo; nobena ženska se ni mogla spomniti, kdo | A |
katere neprimerno majhna okna so bila zakrita z | gosto | železno mrežo. V veži je prebirala stara Židinja | A |
bilo nikjer videti, plaziti se je moral skozi | gosto | grmovje, gledal je na vse strani, pa ni mogel | A |
hladnice do grada. Listje, katero je poleti tako | gosto | obraslo hladnico in delalo prijetno senco, ležalo | A |
namešča blato na predvidenih mestih in ga posebno | gosto | naseljuje v območju hlačnih zavihkov, razporka | A |
Njegov obraz je bil izžit, raskav, podoben | gosto | prešiti temnozelenkasti usnjeni blazinici.Britev | A |
potoku. Ti obrunki in razrastki planin so bili | gosto | zarasli in pot po njih je bila tudi podnevi | A |
kakor bi imel na vsaki strani obraza prilepljeno | gosto | ščetico.Oblečen je bil v ubožno lovsko obleko | A |
viknil ter vrgel kost po tratini. Pes je skočil v | gosto | deževje za njo in v hipu jo je prinesel nazaj | A |
zopet prikaže in se mahedravih korakov opleta po | gosto | nasejanem pečevju.Ko je prišel oni človek više | A |
plamenico v vodo. Ves razgret se je zazrl v | gosto | temo.Ko se mu je razjasnilo pred očmi, je videl | A |
drugačne.« Bierkopf je zopet zavil glavo v | gosto | meglo.Skrit za njo je zakašljal, se zarežal | A |
zdrkne na tla, počene na peti. Pomalem odsrkava | gosto | črnino, z dlanjo si briše brk in vljudno ter | A |
rodbino. Z drevja in od onih gnezd je še vedno na | gosto | padalo listje kakor južnega zimskega dne težke | A |
kasta ljudi čez vesoljno človeško družbo težko, | gosto | razmreženo vrv, ki brani, da svetli duhovi ne | A |
rep, prhnil z nozdrvmi, mogočno je potresel z | gosto, | zlatobelkasto grivo, kakor da se hoče otresti | A |
hosto sekat smreke. Pa so smreke stale tako | gosto: | koder so katero izpodsekali, se je z vejami | A |
so vratove in napenjali oči, da ujemo skozi | gosto | zelenje vsaj majhen pogled v veselo vrvenje | A |
je razlagal gospodi, da je usledil spodaj, v | gosto | zarasli dolini, medveda.Dvakrat ga je že videl | A |
Črni trn, robida, češmin ‒ vse je bilo tako | gosto | zaraščeno in prepleteno, da zverine skozi tako | A |
brežiča, preskočil kolovoz in se pogreznil v | gosto | bukovje.Ob skoku sem opazil, da mu je dlaka | A |
Ko je prišel iz visokega gozda, se je zaril v | gosto | pritlikavo ruševje in se poganjal na vse kriplje | A |
oblaka, nobene lise po nebesu. Sama čista, na | gosto | v zvezdah trepetajoča božja dlan.In sem se napotil | A |
glavo ni ganil. »Ne streljam v negotovost skoz | gosto | vejevje!«Tako so mu povedale moje oči. | A |
začelo je naletavati, vedno bolj in bolj na | gosto, | dokler se ni do velike srede nasulo snega kar | A |
preden se je preril nazadnje po stezi skozi | gosto | ruševje in zagledal pod vrhom tista tri drevesa | A |
je velel stari drvar Jure in začel riti skozi | gosto | bukovo vejevje, da je prišel do Jošta. »No, | A |
debla proč. Potem so zelo previdno oklestili | gosto | vejevje, ki je zapiralo pot do Jošta.Ta je presrečen | A |
ki so koprnele vanjo. Matic je molčal in na | gosto | dihal ter iskal njene roke. Franca se mu je | A |
udarila ura, so bile klopi zasedene za čuda na | gosto. | Sredi med klopmi pa je stala tumba, žalostno | A |
hlevu je nastala zmešnjava. Prepenjali in na | gosto | so stiskali po hlevih goved, ki je vznemirjena | A |
gradišča Slovenov. Vse čete so se poskrile v | gosto | hrastičje.Prepovedal je ukresati ogenj, da bi | A |
oči so opazile vsako sled v travi in predirale | gosto | grmovje po bregovih.Zapazil je konjsko sled | A |
rogovi, vsa vojska se je dvignila in gnetla v | gosto | črto.Starešine so obkolile Svaruna. | A |
ni ničesar bati, pa jo je vendàr pobrisal v | gosto | grmovje ob cesti in potegnil Iztoka za seboj | A |
viharnih valovih, prisluškoval je in se skrival v | gosto | senco. Kar se mu je zazdelo, da se je premaknila | A |
je v visoko travo in se po trebuhu plazil v | gosto | grmovje. »Bogovi, bogovi!« je šepetal. | A |
govoril z Ireno?« »V Bizancu so ušesa vohunov na | gosto | sejana kakor iglice na pinijah.« »A kako si | A |
PRVO POGLAVJE Nad Bizancem je noč. Zvezde na | gosto, | nebo blizu.S trgov so odšli zadnji igralci. | A |
najmanjšem brodu. Stari Sloven je velel pluti v | gosto | vrbje; tam so plav previdno skrili in ga zadelali | A |
Polagoma so se vrnili ob griču in poiskali | gosto | zarasel kotlič, kamor so skrili konje.Tam so | A |
naporna zaradi drevja in vej, razmetanih na | gosto | po tleh.Skril se je zopet v temo in lezel ob | A |
gazila dalje po dračju, po listju, rila skozi | gosto | grmovje in plezala čez polomljena trhla debla | A |
do mlake konj in srebal skozi stisnjene zobe | gosto | kalužo. »Le napoji se! | A |
kupil štiridesetega moža. Segnal sem jih v | gosto | šumo in zapalili smo ogenj.Očka, ti obrazi, | A |
iztrgati spomin na mater. Toda vsi so se strnili v | gosto | gručo in niso pustili jokajočega fanta medse | A |
Upihnil je svetilko in šel po prstih iz hleva. Na | gosto | je snežilo.Gašper je tipal po predrju, na koncu | A |
bila sama s seboj, obdana z zvenečim mirom in z | gosto | tišino, presrečna, nedotakljiva. Veronika | A |
se je preklala krhka skledica pod pecivom. | Gosto | črno vino je steklo na prt, ki je željno pil | A |
svetlimi lasmi in s širokim obrazom, polnim na | gosto | raztresenih peg. Pogledal me je naravnost | A |
stopnjujočo se grozo. Kakor da bi se prebijal skozi | gosto, | lepljivo blato, ki mu ni ne konca ne kraja. | A |
miličnikov, okreten dečko z močnimi črnimi obrvmi in | gosto | grivo enakih las, je previdno povedal: | A |
marveč ji obrnil hrbet, odprl široka, z železjem | gosto | obita hišna vrata in stopil pred poslopje.Jutranja | A |
je kakor obstreljen brez odgovora bušknil v | gosto | grmovje, ki je preraščalo skoraj vso poseko | A |
gozdovi pravih kostanjev, prehajajoč počasi v | gosto | bukovje, ki je preraščalo ves hrib tja do druge | A |
Čez nekaj časa ju je zagrnil gozd, katerega | gosto | temo so le kradoma razsvetljevali posamezni | A |
Hitro ga je razpečatil in potegnil iz ovoja več | gosto | popisanih listov. Takole se je glasilo | A |
kolovozu proti Belemu dvoru. Že od daleč je opazil | gosto | tramovje, ki je oklepalo pročelje:Miklausin | A |
domov, so se brez krika zbirali za šolo, kjer je | gosto | grmovje skrivalo njihovo pritajeno, skoraj zarotniško | A |
da je gorela skoraj s plamenom, polneč sobo z | gosto | sivkasto meglo.Vmes si je natakal in zlival | A |
roko preostali drobiž in oba spravil iz hiše v | gosto | temo. Medle zvezde, ki so se najprej nejasno | A |
podzavestno previdnostjo se vseeno poprej umakne za | gosto | ruševje, ki ga dobro skrije. Nato pobere kamen | A |
Nenadoma ves presenečen obstane. Skozi | gosto | usipajoče se snežinke se mu prikotali naproti | A |
procesiji so se zgrnili ljudje pred cerkvijo v | gosto | gručo, odkoder so se potem počasi razkrapljali | A |
nazadnje starejšemu, smehljajočemu se gospodu z | gosto, | že močno osivelo brado. »Vas moram pa | A |
je skrilo sonce, komaj je še mežikalo skozi | gosto | zelenje.Po mahovitih kolovozih, po kamenitih | A |
ki se vrsté ob cesti prav do Dola, dajale so | gosto, | hladno senco. Jaz sem spremljal gospo Tarmanovo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 75 175 275 375 475 575 675 775 875 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |