nova beseda iz Slovenije

gosto (175-274)


posuto dvorišče. Na desni se je razprostiral z      gosto,      železno mrežo ograjen in s senčnim drevjem obkoljen  A
da se vzdiga vedno višje in višje, in tako      gosto      je posejano z bleščečimi zlatimi zvezdami, kakor  A
visoko je že ležal sneg. Svet je bil zavit v      gosto      sivkasto meglo; in gluha tišina vsenaokrog.  A
seženj daleč niso razločile oči drugega nego samo      gosto      sivo meglo; kakor da se je bilo nebo združilo  A
otroci so gledali skozi železno ograjo, skozi      gosto      živo mejo in niso videli ničesar. ”Na tistem  A
za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako      gosto,      da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar  A
črnimi strehami, je bil ves bel in bleščeč od      gosto      nasutih zvezd. Z obema rokama je tiščala  A
za mizo je bila klop. Skozi duri in skozi      gosto      listje je sula ploha, škropila nama je prav  A
dvoje okroglih, drobnih ročic je razgrnilo      gosto      razraslo leščevje - in ona je prihitela na plano  A
besedo ...“ Prišel je bil globoko v dolino, v      gosto      noč.Tudi poslednje zaspano oko, ki je gledalo  A
toda ogibal se je skrbno velikih, svetlih,      gosto      obljudenih cest.Ni mu bilo v poslednjih časih  A
perilo?“ Godina, čokat fant z zgodaj ostarelim,      gosto      porastenim obrazom, je hodil po sobi z umerjenimi  A
ustnice so razodevale človeka, ki je lačen in ima      gosto      sapo; oči so bile kakor od kalnega stekla in  A
glavo hlad s hodnika; gledal je v izbo kakor v      gosto      meglo in je videl tam, v oblaku, dvoje žarečih  A
potrpljenja! Mihov obraz je bil čez in čez zaraščen z      gosto,      dolgo brado in debelimi brki; čez čelo in po  A
Mesec je stal nad hribom in je sijal skozi      gosto      trto. Bel je bil Tinkin obraz v mesečini in  A
njegovo življenje pa je od tega trenutka zavito v      gosto      meglo ...  A
slava, največa lepota; okrog in okrog je vse      gosto      svetlih obrazov, lepih, angeljskih; in ko hočem  A
ustnicah. Videl pa sem tudi svoje neumnosti      gosto      noč.In kakor je bila gosta in črna, sem romal  A
neštevilno plitvih gub in gubic, katere so na      gosto      raztresene po vsem širokem obritem obrazu.   A
zapiha veter, pripodi se oblak prahu in kakor v      gosto,      zadušno meglo je zavito drevje.Ni jutra tam  A
bil že doživel vihar v gozdu, skril sem se pod      gosto      grmovje in sem čakal: tisti dan pa je bilo moje  A
hribu, skozi gozd. Od obeh strani se je strnilo      gosto      temno drevje, debele kaplje so padale dol.Zaukal  A
so ropotali mimo, hiše so stale zmerom bolj      gosto      na obeh straneh in zmerom bolj gosposke so bile  A
tistem usodepolnem hipu, to se je izgubljalo v      gosto      meglo; samo tu pa tam je mogel dvigniti težki  A
čemu viharna radost bosjakov, ki so se gnetli v      gosto      gručo, razpršili se vriskajoč ter se spet strnili  A
plinovih svetilk. Jereb se je ogibal širokih,      gosto      obljudenih cest.Ulice, po katerih je hodil,  A
zmernosti in zadovoljnosti, ki polnijo zrak takó na      gosto,      da se naleze človek, če nalahko zazéha?Ali naj  A
mu je izginila pod nogami, izgubila se je v      gosto      rašč in grmičevje.Marko se ni prestrašil; le  A
ograjen z živo mejo, da se ni videlo vanj skozi      gosto      zeleno listje. Tam sva postala.   A
nivô, dokler se mu ne zdi, da je blato dovolj      gosto      in smrad dovolj nesramen.A to jim še ni zadosti  A
Šviligoj; stopil je in je razmaknil z obema rokama      gosto      leščevje ob poti pa je takoj planil, kakor da  A
vzdignil drugi klic in je komaj še segel skozi      gosto      noč; iz daljave, že izza meje, že onkraj doline  A
duri nastežaj. Svatje so gledali motno, skozi      gosto      meglo, in so videli dvoje, troje zelo visokih  A
brat, in skoro ga nisem več poznal. Imel je      gosto      brado in na obrazu se mu je videlo, da mu je  A
razsvetljeno in je sijalo z dremotno rumeno lučjo skozi      gosto      meglo.Vse drugo, nebo in hiše in ulica je bilo  A
pa tam je kanila kaplja sončne svetlobe skozi      gosto      listje.Ljudi je bilo malo v parku; star penzionist  A
poraščeno brdo, više zadaj se je pričenjalo      gosto      smrečje; tudi na desni, prav ob poti, so rastle  A
svojo božjo pot. Od nizkega sivega neba so      gosto      in tiho padali debeli, težki kosmi, padali so  A
naročje in jo je nesla v spalnico. Kakor skozi      gosto      mreno je pogledal Grivar za njo; ves drugačen  A
strmo lestev, na streho, ter se uvrstili v dolgo      gosto      vrsto.”No, pridi še ti!“ je zaklical človek  A
je na levi struga zožila, skrila se globoko v      gosto      grmovje; tam je bila voda tiha in temna; na  A
Ležal je na hrbtu, roke pod glavo in je gledal v      gosto      zeleno vejevjenad sabo.Le tupatam se je svetilo  A
na težko pot ... Padel je v neprodirno noč, v      gosto      temino gazi brez smeri, na srcu mu visi ogromna  A
se raztrga na dvoje ... Indat! Turki osupnejo.      Gosto      odskakujejo turbani, nanje brizga kri, v konje  A
pod njegovim mečem, a on in njegov konj sta      gosto      oškropljena. Glej, zadnji ostanki kristjanske  A
Begunjščica se je v nekaj minutah zagrnila v tako      gosto      in črno meglo, da je bilo videti, kot bi hodil  A
tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo ga je      gosto      jelše in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo  A
napolnjena ž njo. Imenitna ta jed - moka in pšeno,      gosto      skuhano - je sedaj tudi v pozabi, tiste dni  A
blatnega pota. Blizu Zminca, na mestu, kjer je      gosto      jelševje rastlo na obeh straneh ozkega pota  A
Visoko drevje je raslo naokrog ter napravljalo      gosto      streho, da je skoraj niso mogli predreti sončni  A
odplavila. Na levi in desni tik steze pa se širi      gosto      trnje, da ni moči preriti teh seči.Med vejami  A
tako dolga, da so mi njeni pričetki zaviti v      gosto      meglo.Koliko sem jih srečala popotnikov na tej  A
razburjene duše, ko se je spustil po ledu v      gosto      meglo.Nočna tišina vplivala je na strasti v  A
rjavi hudič, če hočeš, da ti kodrasto grivo      gosto      zasadimo z železnim fižolom!Ti črni potepuh  A
dolgim, suhim obrazom, ki je bil z divjo brado      gosto      zaraščen in v katerem so oči ležale v globokih  A
ne znajo streljati. Dospela sva nad majhno,      gosto      zaraslo dolino, kjer je stalo nekoliko smrek  A
gorečih plamenic. Ograjeno je bilo z močnimi, na      gosto      in globoko v tla zabitimi hrastovimi hlodi,  A
Veža je bila do jispe vsa v policah, na njih so      gosto      stali lončeni piskrci, pokriti s tesnimi lesenimi  A
širjavo tja do Stične ter okoli in okoli po      gosto      obraslem nižjem in višjem hribju.Bil je lastnija  A
plev za zglavje, a pod stropom so po stenah na      gosto,      kakor zaobljubljeni spominki v božjepotni cerkvi  A
Sredi Kačje ride, obakraj ceste poraste z      gosto      staro hosto, so vozniki potegnili z voza vsak  A
solncu in strmijo v zeleno dolino, obrobljeno z      gosto      smrekovo hosto ‒ o, nikjer na svetu ni take  A
bilo mirno, vse je bilo tiho in domače, a z      gosto      brajdo opletena in v prekrasni vinograd posajena  A
njena sreča! In kakor bi se bilo počasi dvigalo      gosto      zagrinjalo izpred čudokrasne slike njene mlade  A
rano, pa bo kmalu dobro.« Brambovci so se na      gosto      ustopili za obzidje in zagledali po dolinah  A
klopeh ne preveč; a zad in ob straneh so se      gosto      stiskali in gnetli obrtniki in revnejši ljudje  A
vozil blizu obrežja. Drsel je tako tiho skozi      gosto      meglo, da so race vzletavale in se ponirki potapljali  A
je Pegavi Ris prav po risje preril v najbolj      gosto      goščavo.S prsti je nadrzal skupaj zgrabek popolnoma  A
eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in      gosto      zimsko poraščeni. Sinjeoka je še spala.   A
mrzli vodi. Na obeh straneh potoka je bilo vse      gosto      sledov, velikih in majhnih. Jelen ni utegnil  A
ni bilo videti; na drugi strani neba so pa na      gosto      migljale. Mladci v kolišču Brkatega Soma so  A
. / . / stran 304 . / Iz globokih zarez na      gosto      po jezeru razpoloženih srčastih listov so odgnali  A
mrličevo glavo okroglice. Pokrili so jih na      gosto      z vejicami. Sonce se je dotaknilo zemlje.   A
vzdrži, dokler se sonce povsem ne dvigne izza      gosto      poraščenih hribov, mu Nevidni ne razodene svoje  A
venci kalužnic. Mokrotni pašniki so bili na      gosto      posuti s pisanimi tulpami. Po prisojah so rumenele  A
uporabi namesto plotu strmo odsekane skale,      gosto      rastoče drevje in druge take ovire.Na Zorno  A
žerjavico posušene gnjati. In z lešnikovimi jedrci      gosto      pomešani podpepelnjaki so že tudi čakali po  A
Hrumeči rod se je umiril. Ostrorogi je razširil      gosto      poraščene prsi in zajel sapo.Nato pa je spregovoril  A
zanesel prav nad kolobar mladenk. Kakor bi se na      gosto      utrinjale zvezde, so pričele padati na lase  A
Zabrnela je struna, kopače pa so pričele na      gosto      udarjati ob rahlo prst in zasipavati vsejano  A
Lastovice so se razživile. Vse      gosto      jih je švigalo nad jezerno gladino.Na pašo so  A
Grmovje je prešlo v nizko podrast, ki je bila      gosto      preraščena z bodečim kopinjem.Nič ni pomagalo  A
stran 61 . / Po utrudljivem prerivanju skozi      gosto      grmovje in po plezanju po skalah navzgor in  A
komaj. Zajci so pa skakali po travi tako na      gosto      kakor kobilice. Med njimi so pa tekale lisice  A
« so kričali vsi vprek. Stali so pa tako na      gosto      skupaj, da nihče ni mogel niti s palico mahniti  A
pa vsepovsod kar mrgolelo. Iz vode so se na      gosto      poganjale ribe, večje in manjše. Vmes so drseli  A
orjaškemu bojevniku je obkrožala obraz črna,      gosto      skodrana brada.Vsi pa so bili kaj lepih postav  A
besede in razbrali iz njih, da Orfeos opeva      gosto      z zvezdami posuto temnomodro južnjaško nebo  A
niti ozkega krajca lune. Je bilo jasno nebo      gosto      posuto z zvezdami. Ostrorogi je svojega sina  A
pristopi bliže v tolpo med ljudi, ki so stali      gosto      natlačeni okoli sramotnega odra in ki so neusmiljeno  A
bilo včasi mokrotno. Ob severni strani je bilo      gosto      grmovje.Na majhnem grmu jelševem tik pri potu  A
kamniškega mesta. Dandanes najdeš še lahko tamkaj      gosto      zarastene jarke in kraje, kamor še ni stopila  A
prehod, katerega je od daleč očesu prikrivalo      gosto      grmovje. V tem prelazu je oni večer, ko je Blaž  A
človek!« Zasmejal se je potihoma ter krenil v      gosto      grmovje.Pri Mozolovih so bili že odvečerjali  A
razteza se od Podpeči pod Brdom do štajerske meje;      ozka      dolina je to, gosto zarastene gore dvigajo se  A
onkraj nje, kjer se je lahka megla polagala čez      gosto      gabrovo grmovje. »Pustiva te žalostne spomine  A
kadila in še vabljiveje gostom nasproti sijali      gosto      nastavljeni poliči in bokali z rdečim vinom  A
raztezal po dolini. Razen lipe je raslo samo še      gosto      vrbovo grmičje ob majhnem šumečem potoku, ki  A
majhne trdnjave in majhna, jako zamrežena okna.      Gosto      sadno drevje je raslo okrog in okrog gradu po  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 75 175 275 375 475 575 675 775 875 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA