nova beseda iz Slovenije
posuto dvorišče. Na desni se je razprostiral z | gosto, | železno mrežo ograjen in s senčnim drevjem obkoljen | A |
da se vzdiga vedno višje in višje, in tako | gosto | je posejano z bleščečimi zlatimi zvezdami, kakor | A |
visoko je že ležal sneg. Svet je bil zavit v | gosto | sivkasto meglo; in gluha tišina vsenaokrog. | A |
seženj daleč niso razločile oči drugega nego samo | gosto | sivo meglo; kakor da se je bilo nebo združilo | A |
otroci so gledali skozi železno ograjo, skozi | gosto | živo mejo in niso videli ničesar. ”Na tistem | A |
za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako | gosto, | da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar | A |
črnimi strehami, je bil ves bel in bleščeč od | gosto | nasutih zvezd. Z obema rokama je tiščala | A |
za mizo je bila klop. Skozi duri in skozi | gosto | listje je sula ploha, škropila nama je prav | A |
dvoje okroglih, drobnih ročic je razgrnilo | gosto | razraslo leščevje - in ona je prihitela na plano | A |
besedo ...“ Prišel je bil globoko v dolino, v | gosto | noč.Tudi poslednje zaspano oko, ki je gledalo | A |
toda ogibal se je skrbno velikih, svetlih, | gosto | obljudenih cest.Ni mu bilo v poslednjih časih | A |
perilo?“ Godina, čokat fant z zgodaj ostarelim, | gosto | porastenim obrazom, je hodil po sobi z umerjenimi | A |
ustnice so razodevale človeka, ki je lačen in ima | gosto | sapo; oči so bile kakor od kalnega stekla in | A |
glavo hlad s hodnika; gledal je v izbo kakor v | gosto | meglo in je videl tam, v oblaku, dvoje žarečih | A |
potrpljenja! Mihov obraz je bil čez in čez zaraščen z | gosto, | dolgo brado in debelimi brki; čez čelo in po | A |
Mesec je stal nad hribom in je sijal skozi | gosto | trto. Bel je bil Tinkin obraz v mesečini in | A |
njegovo življenje pa je od tega trenutka zavito v | gosto | meglo ... | A |
slava, največa lepota; okrog in okrog je vse | gosto | svetlih obrazov, lepih, angeljskih; in ko hočem | A |
ustnicah. Videl pa sem tudi svoje neumnosti | gosto | noč.In kakor je bila gosta in črna, sem romal | A |
neštevilno plitvih gub in gubic, katere so na | gosto | raztresene po vsem širokem obritem obrazu. | A |
zapiha veter, pripodi se oblak prahu in kakor v | gosto, | zadušno meglo je zavito drevje.Ni jutra tam | A |
bil že doživel vihar v gozdu, skril sem se pod | gosto | grmovje in sem čakal: tisti dan pa je bilo moje | A |
hribu, skozi gozd. Od obeh strani se je strnilo | gosto | temno drevje, debele kaplje so padale dol.Zaukal | A |
so ropotali mimo, hiše so stale zmerom bolj | gosto | na obeh straneh in zmerom bolj gosposke so bile | A |
tistem usodepolnem hipu, to se je izgubljalo v | gosto | meglo; samo tu pa tam je mogel dvigniti težki | A |
čemu viharna radost bosjakov, ki so se gnetli v | gosto | gručo, razpršili se vriskajoč ter se spet strnili | A |
plinovih svetilk. Jereb se je ogibal širokih, | gosto | obljudenih cest.Ulice, po katerih je hodil, | A |
zmernosti in zadovoljnosti, ki polnijo zrak takó na | gosto, | da se naleze človek, če nalahko zazéha?Ali naj | A |
mu je izginila pod nogami, izgubila se je v | gosto | rašč in grmičevje.Marko se ni prestrašil; le | A |
ograjen z živo mejo, da se ni videlo vanj skozi | gosto | zeleno listje. Tam sva postala. | A |
nivô, dokler se mu ne zdi, da je blato dovolj | gosto | in smrad dovolj nesramen.A to jim še ni zadosti | A |
Šviligoj; stopil je in je razmaknil z obema rokama | gosto | leščevje ob poti pa je takoj planil, kakor da | A |
vzdignil drugi klic in je komaj še segel skozi | gosto | noč; iz daljave, že izza meje, že onkraj doline | A |
duri nastežaj. Svatje so gledali motno, skozi | gosto | meglo, in so videli dvoje, troje zelo visokih | A |
brat, in skoro ga nisem več poznal. Imel je | gosto | brado in na obrazu se mu je videlo, da mu je | A |
razsvetljeno in je sijalo z dremotno rumeno lučjo skozi | gosto | meglo.Vse drugo, nebo in hiše in ulica je bilo | A |
pa tam je kanila kaplja sončne svetlobe skozi | gosto | listje.Ljudi je bilo malo v parku; star penzionist | A |
poraščeno brdo, više zadaj se je pričenjalo | gosto | smrečje; tudi na desni, prav ob poti, so rastle | A |
svojo božjo pot. Od nizkega sivega neba so | gosto | in tiho padali debeli, težki kosmi, padali so | A |
naročje in jo je nesla v spalnico. Kakor skozi | gosto | mreno je pogledal Grivar za njo; ves drugačen | A |
strmo lestev, na streho, ter se uvrstili v dolgo | gosto | vrsto.”No, pridi še ti!“ je zaklical človek | A |
je na levi struga zožila, skrila se globoko v | gosto | grmovje; tam je bila voda tiha in temna; na | A |
Ležal je na hrbtu, roke pod glavo in je gledal v | gosto | zeleno vejevjenad sabo.Le tupatam se je svetilo | A |
na težko pot ... Padel je v neprodirno noč, v | gosto | temino gazi brez smeri, na srcu mu visi ogromna | A |
se raztrga na dvoje ... Indat! Turki osupnejo. | Gosto | odskakujejo turbani, nanje brizga kri, v konje | A |
pod njegovim mečem, a on in njegov konj sta | gosto | oškropljena. Glej, zadnji ostanki kristjanske | A |
Begunjščica se je v nekaj minutah zagrnila v tako | gosto | in črno meglo, da je bilo videti, kot bi hodil | A |
tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo ga je | gosto | jelše in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo | A |
napolnjena ž njo. Imenitna ta jed - moka in pšeno, | gosto | skuhano - je sedaj tudi v pozabi, tiste dni | A |
blatnega pota. Blizu Zminca, na mestu, kjer je | gosto | jelševje rastlo na obeh straneh ozkega pota | A |
Visoko drevje je raslo naokrog ter napravljalo | gosto | streho, da je skoraj niso mogli predreti sončni | A |
odplavila. Na levi in desni tik steze pa se širi | gosto | trnje, da ni moči preriti teh seči.Med vejami | A |
tako dolga, da so mi njeni pričetki zaviti v | gosto | meglo.Koliko sem jih srečala popotnikov na tej | A |
razburjene duše, ko se je spustil po ledu v | gosto | meglo.Nočna tišina vplivala je na strasti v | A |
rjavi hudič, če hočeš, da ti kodrasto grivo | gosto | zasadimo z železnim fižolom!Ti črni potepuh | A |
dolgim, suhim obrazom, ki je bil z divjo brado | gosto | zaraščen in v katerem so oči ležale v globokih | A |
ne znajo streljati. Dospela sva nad majhno, | gosto | zaraslo dolino, kjer je stalo nekoliko smrek | A |
gorečih plamenic. Ograjeno je bilo z močnimi, na | gosto | in globoko v tla zabitimi hrastovimi hlodi, | A |
Veža je bila do jispe vsa v policah, na njih so | gosto | stali lončeni piskrci, pokriti s tesnimi lesenimi | A |
širjavo tja do Stične ter okoli in okoli po | gosto | obraslem nižjem in višjem hribju.Bil je lastnija | A |
plev za zglavje, a pod stropom so po stenah na | gosto, | kakor zaobljubljeni spominki v božjepotni cerkvi | A |
Sredi Kačje ride, obakraj ceste poraste z | gosto | staro hosto, so vozniki potegnili z voza vsak | A |
solncu in strmijo v zeleno dolino, obrobljeno z | gosto | smrekovo hosto ‒ o, nikjer na svetu ni take | A |
bilo mirno, vse je bilo tiho in domače, a z | gosto | brajdo opletena in v prekrasni vinograd posajena | A |
njena sreča! In kakor bi se bilo počasi dvigalo | gosto | zagrinjalo izpred čudokrasne slike njene mlade | A |
rano, pa bo kmalu dobro.« Brambovci so se na | gosto | ustopili za obzidje in zagledali po dolinah | A |
klopeh ne preveč; a zad in ob straneh so se | gosto | stiskali in gnetli obrtniki in revnejši ljudje | A |
vozil blizu obrežja. Drsel je tako tiho skozi | gosto | meglo, da so race vzletavale in se ponirki potapljali | A |
je Pegavi Ris prav po risje preril v najbolj | gosto | goščavo.S prsti je nadrzal skupaj zgrabek popolnoma | A |
eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in | gosto | zimsko poraščeni. Sinjeoka je še spala. | A |
mrzli vodi. Na obeh straneh potoka je bilo vse | gosto | sledov, velikih in majhnih. Jelen ni utegnil | A |
ni bilo videti; na drugi strani neba so pa na | gosto | migljale. Mladci v kolišču Brkatega Soma so | A |
. / . / stran 304 . / Iz globokih zarez na | gosto | po jezeru razpoloženih srčastih listov so odgnali | A |
mrličevo glavo okroglice. Pokrili so jih na | gosto | z vejicami. Sonce se je dotaknilo zemlje. | A |
vzdrži, dokler se sonce povsem ne dvigne izza | gosto | poraščenih hribov, mu Nevidni ne razodene svoje | A |
venci kalužnic. Mokrotni pašniki so bili na | gosto | posuti s pisanimi tulpami. Po prisojah so rumenele | A |
uporabi namesto plotu strmo odsekane skale, | gosto | rastoče drevje in druge take ovire.Na Zorno | A |
žerjavico posušene gnjati. In z lešnikovimi jedrci | gosto | pomešani podpepelnjaki so že tudi čakali po | A |
Hrumeči rod se je umiril. Ostrorogi je razširil | gosto | poraščene prsi in zajel sapo.Nato pa je spregovoril | A |
zanesel prav nad kolobar mladenk. Kakor bi se na | gosto | utrinjale zvezde, so pričele padati na lase | A |
Zabrnela je struna, kopače pa so pričele na | gosto | udarjati ob rahlo prst in zasipavati vsejano | A |
Lastovice so se razživile. Vse | gosto | jih je švigalo nad jezerno gladino.Na pašo so | A |
Grmovje je prešlo v nizko podrast, ki je bila | gosto | preraščena z bodečim kopinjem.Nič ni pomagalo | A |
stran 61 . / Po utrudljivem prerivanju skozi | gosto | grmovje in po plezanju po skalah navzgor in | A |
komaj. Zajci so pa skakali po travi tako na | gosto | kakor kobilice. Med njimi so pa tekale lisice | A |
« so kričali vsi vprek. Stali so pa tako na | gosto | skupaj, da nihče ni mogel niti s palico mahniti | A |
pa vsepovsod kar mrgolelo. Iz vode so se na | gosto | poganjale ribe, večje in manjše. Vmes so drseli | A |
orjaškemu bojevniku je obkrožala obraz črna, | gosto | skodrana brada.Vsi pa so bili kaj lepih postav | A |
besede in razbrali iz njih, da Orfeos opeva | gosto | z zvezdami posuto temnomodro južnjaško nebo | A |
niti ozkega krajca lune. Je bilo jasno nebo | gosto | posuto z zvezdami. Ostrorogi je svojega sina | A |
pristopi bliže v tolpo med ljudi, ki so stali | gosto | natlačeni okoli sramotnega odra in ki so neusmiljeno | A |
bilo včasi mokrotno. Ob severni strani je bilo | gosto | grmovje.Na majhnem grmu jelševem tik pri potu | A |
kamniškega mesta. Dandanes najdeš še lahko tamkaj | gosto | zarastene jarke in kraje, kamor še ni stopila | A |
prehod, katerega je od daleč očesu prikrivalo | gosto | grmovje. V tem prelazu je oni večer, ko je Blaž | A |
človek!« Zasmejal se je potihoma ter krenil v | gosto | grmovje.Pri Mozolovih so bili že odvečerjali | A |
razteza se od Podpeči pod Brdom do štajerske meje; | ozka | dolina je to, gosto zarastene gore dvigajo se | A |
onkraj nje, kjer se je lahka megla polagala čez | gosto | gabrovo grmovje. »Pustiva te žalostne spomine | A |
kadila in še vabljiveje gostom nasproti sijali | gosto | nastavljeni poliči in bokali z rdečim vinom | A |
raztezal po dolini. Razen lipe je raslo samo še | gosto | vrbovo grmičje ob majhnem šumečem potoku, ki | A |
majhne trdnjave in majhna, jako zamrežena okna. | Gosto | sadno drevje je raslo okrog in okrog gradu po | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 75 175 275 375 475 575 675 775 875 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |