gost (301-400)

sprejel, kakor se sprejme gosta. Nam je vsak	gost,	da tako rečem, sèl božji.« Majnhalm in Henrik	A
»Dobro ti bo plenjala pšenica in lan ti bo	gost	in visok.« »In srečno boš živel do leta osorej	A
da preveč govori s tlačanskim mladeničem. A	gost	je vendarle in postreči mu je treba.Stekla je	A
Prej bomo gotove.«	Gost	dim je silil skozi laneno plast na sušilnici	A
»Ali tako zaupaš menihom?« se je gosposki	gost	podsmešno ozrl vanj. »Učeni so, sveti so, pomagajo	A
lačen in žejen.« »Bog vas sprejmi, o mili	gost!	« je Ančka povabila in odprla dvorišče, da je	A
postal le presiten, je morala pozabiti, da je	gost	in je zavpila in ga spodila. Ni se še dobro	A
Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v	gost	grm. Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob	A
Kar vem.« »Najprej bodi ti najin	gost,	« je z roko povabil bratranca Jelen. »Prav!«	A
v odtajano jezero štropotal dež. Prav tako	gost	dež je drobil tudi na streho koče Sivega Volka	A
pričelo pršeti. Nato se je pa ulil droben, pa	gost	dež.Razmočil je pepel in ga zapral v zemljo	A
»Pozdravljen, ugledni Triander! Moj	gost	si.« Triander je položil plosko dlan desnice	A
Sprva se ogenj ni hotel nič kaj prijeti.	Gost	dim se je vil iz pol suhega lesa in se valil	A
drug predmet. Vrata se odpró in v izbo stopi	gost	s konjskim bičem v roki. Blaž Mozol ga takoj	A
Rajtguzen! Hejó!« S tem imenom počaščeni došli novi	gost,	nam že znani kobilar ali konjski mešetar Obloški	A
stopil je bil počasi še en kmetski opravljen	gost	v krčmo ter naglo ogledal se po pivcih.Pogled	A
Tako godrnjaje ide v kuhinjo.	Gost	v sobi pa je tudi tako za krčmarjem vzdignil	A
« reče pisar Rakovec, kajti ta je bil drugi	gost,	in zategne potuhnjeno ustni. »A-ah, tako!?«	A
osupnila, ko je nenadoma stopil v sobo nenavaden	gost.	Prvi hip je malo zardela, v lepih črnih očeh	A
če je sam prišel, čutil je, da materi ni mil	gost.	Najrajša bi mu bila kar stanovanje odpovedala	A
je temu precej jako odločno pritrdila. Vendar	gost	profesor je odbijal, rekši, da rajši peš hodi	A
zmotil. Kakor sosed je bil skoro veden in večen	gost	na Slemenicah. Sredi mize je gorela voščena	A
blizu sebe. Njegov sin Marijan je vsakdanji	gost	pri nas, potemtakem tudi eden mojih novih znancev	A
dvomu, da je morda pobojnik, tedaj nevreden	gost	poštene družine.In kdo je bil prvi vzrok tega	A
bom imel za zamero prositi. Zato bodite moj	gost	nekaj časa, ne jetnik, da se ta reč razjasni	A
dostavlja, da bi bil gotovo tih in ne nadležen	gost,	za katerega, ako tako želé, niti ne bi znali	A
in drugod. Da sem bil do sedaj slučajno vaš	gost,	za to se vam ima občina zahvaliti, ne jaz. Zbogom	A
kadar je prišel domov, bil je vsak dan pri nas	gost,	čeprav neljub in nepovabljen.Zato sem se ga	A
večkrat naveličala se čakati, kdaj bode gospod	gost	vzdignil se, in je ona prva vstala. Ob četrtkih	A
da vam ne postrezam nič, dasi ste povabljen	gost.	Izvolite si vzeti stol in sedite, da se nekaj	A
tako ali inako, vi, gospod inženir, ste moj	gost	tam in veste, zakaj ste moj nečak postali.Starka	A
temno. Zato je bila ta poslednja noč, ko je kot	gost	v gradu spal, ena najnesrečnejših zanj.Divje	A
Gospodar Turjaški je pač vedel, da bi njegov	gost	njemu vkljub kaj poskušal.Da bi morda z deklico	A
se je človek ozrl, ni videl drugega ko ogenj,	gost,	svetel dim, ki se je počasno valil proti nebu	A
že vem! Tebi ni po volji moj prijatelj in	gost	Alberto Paoli.Zakaj ne?	A
sebi. Sicer pa je bil samo štirinajst dni moj	gost.	« »Bilo bi morda bolje, ko bi imel kaj strašnega	A
hišo, pod širokim napuščem, od katerega je lil	gost	kap, je stala vrsta ljudi, ki se je pred vrati	A
grajski gospodar in gotovo ž njim vred tudi njegov	gost	zapazil, da se je med lepo Heleno in mladim	A
Bolè za njim. »A, kaj še!« meni oni ter puhne	gost	oblak predse.»Doktor je mrzel!	A
je takoj ob zadnjem koncu poslopja pričel že	gost	bukov log, ki je prikrival razgled na daljne	A
verze kuješ, Janez?« vpraša zdajci župnikov	gost	prijatelja. Da je bilo svetleje, videl bi bil	A
Pet dni je bilo že minilo, odkar je župnikov	gost	bival v farovžu.Iz prvega je bilo skoraj videti	A
stropom Kračeve gosposke sobe je že slabo brlela;	gost	tobakov dim ji je jemal zadnjo moč, toda adjunkt	A
katerega je Planjavec še venomer nalagal goriva, in	gost,	bel dim se je iz pokajočega smrečja valil v	A
svet in ob polagoma dvigajočem se hribu kaže se	gost	les; pa ta je mlad in le tu in tam svedoči kaka	A
bila tedaj skoro taka ko danes; samo visok in	gost	les ju je senčal na zadnji strani in, kadar	A
ozrem okoli, nisem znala več pota. Gozd je tako	gost!	« »A, vi rišete?«	A
kakšna je pač nevesta ‒ ha!« Ob stezi je rastel	gost	drenov grm in lepa, ravna šibina v njem zvabila	A
globoko, »ti nesrečni dolgčas ti!« In potem puhne	gost	oblak kvišku proti stropu, katerega so kinčale	A
»Ali ne čutite, da nareja pogled na takov	gost	borov les nekov čuden, skoro otožen vtis,« povpraša	A
na Žerinjah, ko sta došla gospodar in njegov	gost.	Grofinja je pozabila svojo migreno, Amelija	A
gori,« ‒ vzklikne grofica Amelija ter pokaže na	gost	dim, ki se je vzdigoval za holmom ‒ »moj Bog	A
voziču, katerega je vlekla velika kobila, nov	gost,	Miklavž Topolščak.Vrgel je vajeti Gotardu.	A
osupel je pogledal, ko zdajci prisede še drugi	gost	k njemu, kateri na prijazen vzklik Tomažev:	A
Samorad ne utegne odgovoriti, ker zapazi v dalji	gost	dim na strehi velike svoje žitnice pri domači	A
podere ter pokajoč in treskajoč usede k tlom.	Gost	oblak dima in prahu zagrne razvalino. V znanem	A
»Ali je morda zima?« Takoj pada	gost	sneg daleč okoli.»Ali sem na luni?«	A
izbavite tisk moje slovnice! Onda ste moj slovenski	gost	in povem vam iz poznejših časov že še marsikaj	A
Američani v naše zemlje? Ob morju je povsod	gost	les, poln zverine.Ceste ni nikjer, takisto ne	A
imenu. . / . / stran 62 . / Prišla sva v bolj	gost	les.Tam je bil vodnik bolj gorečen in rekel	A
Po kratkem, živahnem pogovoru mu nevabljeni	gost	prija tako prisrčno kakor mojima sopotnikoma	A
in neizrečena podlost, ako bi se jaz, njegov	gost,	dal zlorabiti v to, da ga zavratno izdajam in	A
kača, jutrnji vlak, in čez lepoto njiv metala	gost	dim. »Na Celovec pelje,« je pomislil Lovrač	A
se ga lahko iznebite.« Imeniten ni bil novi	gost	gospoda Mirodolskega, ne po obleki ne po obličju	A
Drugo jutro je bil pa gospoda Mirodolskega	gost	pokonci, ko se je danilo.Na vrt gre ter čaka	A
ni bilo treba ugibati, kdo je nepričakovani	gost.	Duri se odpro in v sobo stopi z nekoliko okornimi	A
spodaj. Od vseh strani pa se je jel valiti	gost,	črn dim, ki je zagrnil kmalu nadstropja in streho	A
moslavinca in slatine, da boste tudi vi enkrat	gost	in ne zmerom le gostilec.«Ječar ga od konca	A
Sosedčevi gostilni. Le sem ter tja je sedel še kak	gost,	samo pri najmanjši mizi je pila večja tovarišija	A
kakor je navada, celo kupico vsak svat in vsak	gost,	ki se nahaja v hiši.Vsi vstanejo in poslušajo	A
tako zanemarjali, da sem bil v njej često edini	gost.	Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka,	A
raztezala do nasprotnega konca, kjer je črnel	gost	smrekov gozd.‒ »Ahá, torej sem vendarle ubežal	A
dvigal bel dim. Nedaleč od hiše se je pričenjal	gost	smrekov gozd, ki se je širil in spenjal vedno	A
še na pogorišču, od koder se je dvigal črn in	gost	dim. »Pojdimo zdaj!« je dejala tedaj Pehta in	A
zagorsko dolino. Krog koče se je usipal samo še	gost	dež, pomešan z belimi snežinkami, ki pa so splahnele	A
kakor dve igračici in iz razvalin se je dvignil	gost	prah in dim. »Moj Bog, to je potres,« je zavpil	A
širokih ridah proti mestu, ki ga je zakrival	gost	dim, kakor da ga je sram in noče pokazati nebu	A
in še preden je sinil dan, se je vsul iz neba	gost	in dušeč dež ... Spomladi so pa našli v samotnem	A
smrečjem. Gozd zdaj ni bil več tako zarastel in	gost	kakor doli na klancu.Po vsakem petem koraku	A
tam se je že dvigal iz črnih, širokih dimnikov	gost,	sivkast dim ... »O, hvala bogu!« je zasopel Gab	A
hleva. Luca je postrigla z ušesi in izdihnila	gost	oblak vlažne sape.Luco je navadno vodila Micka	A
vina in žganja. Tudi klobase in šunko je dobil	gost	ob vsakem času.Tistim, ki niso zmogli domov	A
božje! Nihče torej ni bil bolj dobrodošel kakor	gost	z važno novico. Brat Krištof je svojo	A
dopoldne ni bilo nazaj. Albertus je bil vsakdanji	gost	pri Polonici. Nekega dne je bil nekoliko krvav	A
v kratkih presledkih sopihal, bruhal iz sebe	gost	dim in med njimi drobne iskre, ki so frčale	A
Pridem v predmestno krčmo. En sam	gost	je v nizki sobi.To je pisarniški ravnatelj Kozin	A
bel, se je zval Pilaks. Če je sedel tujec ali	gost	pri večerji in je primanjkovalo zabave in pomenka	A
po sobi. Prizor je bil jako smešen in vsak	gost,	ki ga je imel priliko prvič videti, se je od	A
ne deklé.« »Ho, ho, ho!« se zasmeje gospod	gost,	potolče s polnimi dlanmi po kolenih in popravi	A
trdni, neusmiljeno deleči valove in puhajoči	gost,	črn dim, ki se je vil za njimi v dolgi ohlapni	A
Prebili smo se v notranjost. Zajel nas je	gost	vzduh cigaretnega dima.Na plesišču je bilo samo	A
Zre skozi okno. Pada	gost	droben dež.Z dlanjo potegne po zarošeni šipi	A
in nisem mogel skriti nasmeška. »To je moj	gost,	novinar,« ji je pojasnil Robi. »Ajde, ajde!	A
Zdaj grem, da pripravim obed. Saj boš najin	gost?	« »Seveda bom, vendar se še ne mudi za obed.	A
sprostiti, odločno pa se je uprla, ko se je	gost	hotel vmešati v ljubovanje.Naj sta jo oba z	A
Ugasnilo bo sonce, vso svetlobo mu bo posrkal temni	gost,	osončje bo potonilo v večni mrak in hlad in	A
svet. Nič skrivnostnega ni zadaj, velecenjeni	gost	z Zemlje; zamikalo me je občutiti dvoočni pogled	A
gospodična, da vas vprašam, kako vam ugaja najnovejši	gost	v Kotu?« »Vojaška uniforma ni bila nikdar	A
Kodrânovih, videč, da ima nepričakovani njegov	gost	popolnoma miroljubne namene. Široko je odpiral	A
prirojeno samozavestjo. Pl. Hager, ki je bil edini	gost,	opazil ni niti prihajača niti Olginega strahu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani