gost (101-200)

je prišel ali bolje rečeno se priplazil nov	gost.	Pazno se je ozrl po sobi in s tankim glasom	A
obleki gospa Kornelija. Zagledavši jo, je pozni	gost	obstal in strmel nad čudovito podobo; zamaknjen	A
približuje, ali pevke ne more videti, ker visok,	gost	plot je rasel na eni in drugi strani ceste.	A
onika, spodobi se, da jo tudi on. Ko bi današnji	gost	ne bil lepi vahtmajster, gotovo bi ga bila vprašala	A
do nebes, poglej jih ‒ čeravno ti jih zakriva	gost	oblak.Ne!	A
kakor se mi je videlo, je bil on svoj najboljši	gost,	pa menda le zato, da bi drugim delal srce.	A
gospodu, kakor je sploh imel navado, bodisi	gost	tak ali tak. Ko si je potni gospod dušo že dobršno	A
vztrepetala. Iz črnih oblakov se je bil vsul	gost	dež. Veter ga je zanašal v okna in steklo je	A
nekega zimskega večera. Zunaj je bril veter in	gost	sneg je naletaval.Skozi okna je prihajal mraz	A
začudila. Nista vedela, kdo bi mogel biti ta pozni	gost.	Oče je vstal, da bi šel odpirat, toda Minka	A
zasedla žalost, ki je bila pri njih vsakdanji	gost.	Tako tužnega obeda, kakor je bil ta pa Kozarjevi	A
Lokomotiva je zažvižgala, dvakrat, trikrat puhnila	gost	oblak dima in vlak se je zganil, da bi drvel	A
Iz zemlje je švignil plamen.	Gost	oblak dima se je valil proti nebu. Ko ga je	A
ga ji je obrnil spotoma kak nespodoben nočni	gost.	Pogrelo ga je, poplalo površine polti, po žilah	A
edini, a bil je pogosti in najmlajši Zarkin	gost.	Trkali so tudi okoliški ljudje in umikali glave	A
Njegov obraz je bil teman, omrtvel.	Gost	je pušil in gledal na Perovo čepico, gugajočo	A
morda bo še kaj drugega. Bodi do večera moj	gost,	potem greš še vedno lahko v kazino.« »Tudi	A
« je zažgolela gospa Hrenova, vesela, da je	gost	neprestano hvalil njeno stanovanje.Šli so preko	A
predobro žensko,« je rekel komisar in odšel.	Gost	se je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj	A
Tuzli ni nobenega pevskega društva?« je vprašal	gost.	»Imamo srbsko pevsko društvo, ki dava svoje	A
pod pristrešje, kamor mu prinese kavo. Pa	gost	ni hotel: rajši je sedel tukaj kraj mladih bitij	A
kavo. »Ti ne piješ?« ga je vprašal razposajeni	gost.	»Pijem vodo, ki je močnejša nego kava, ker žene	A
in še niže je sklonila glavo. Ko pa je bil	gost	zvil novo svalčico in je marljivi deček z gorečo	A
je opozoril deček, videč, da drži zamišljeni	gost	prazni findjan na kolenu. »Nalij!« Vilar je	A
roki. »Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril	gost.	Ko je bil sam, je tiho in mehko vprašal: »Danica	A
brate, danes sem jaz handžija in ti bodi moj	gost!	« Bošnjaku se je pojavil v kotih kraj ust lahek	A
je pogledal ter rekel: »Dober handžija, dober	gost,	slab pes, slaba kost.Daj, da se poživim, ker	A
pristrešja ogenj in pristavila lonček z vodo.	Gost	je sedel kraj svojega konja in opazoval deklico	A
itak vse prinesli s seboj in je bil on njih	gost;	sicer je pa sedaj gospod gozdar edini gospodar	A
Precej pa se je zresnila. »Prišel je	gost,	tvoj davni prijatelj, ne odganjaj ga s svojo	A
Danici je postal Bobojedac najprijetnejši	gost	in naročnik. Ni trebalo baš njega, da se spomni	A
po uglajeni poti sredi vrta poslednji pijani	gost	iz kazine.Zanj krava ‚haje i nehaje’, ker mikale	A
Uganil je bil že, kakšno struno bi rad slišal	gost.	»Haj!« je pritrknil gospodin Franjo.	A
vselej je oživel, kadar je prišel imenitni	gost.	Odkar mu je zaupal zgodbo svojega bednega življenja	A
želodcu. A ‒ Milošević je tvoj najzanesljivejši	gost.	To ti pravim jaz, ki občujem z njim.	A
Polinski si je zapalil cigaro, dvakrat spustil	gost	dim skozi brke, pljunil in ne izpregovorivši	A
soljo; slučajno je stalo oboje na klopi ob zidu.	Gost	je pokusil in pohvalil, kakor se spodobi. Potem	A
»Gospod sodnik, kaka čast! Ljub bi nam bili	gost,	da ne prihajate prekasno.« Sodnikove oči so	A
našle na mizi, kar so iskale. »Ni treba, da sem	gost	ob svojih lastnih skledah!«Z urnim korakom je	A
mi ne zdi običajno, da se človek, tako rekoč	gost,	čisto nepripravljen in na tešče postavi pred	A
Joger božji sveti Šentjanž!« je vzdihnila mati.	Gost	se ni branil in je prisedel. Zbral se je tudi	A
Silil je pa tudi ni resno nikdo, saj je bila še	gost.	Tako ji je preostajalo časa, da je posedala	A
Prostora smo dobili več nego treba: en sam	gost	je sameval za mizo.Obilen je pač bil za dva	A
zadovoljnost. Janko nas je seznanil; samotni	gost	‒ ime mu je bilo Puc, Peter Puc, praktikant	A
par . / . / stran 49 . / krat nastopila kot	gost	v »Desetem bratu«.Njen impresario, poljedelec	A
vojskovodjo je bila namreč imenovala, ko jo je nagajiv	gost	vprašal, kdo je ogrski kralj.Nosila je veliko	A
laseh. V tem njenem počenjanju je niti ni motil	gost,	ki je vstopil pri stranskih durih.Ozrši se po	A
kazalo je, da se za zobmi loti ušes, in samotni	gost	bi bil skoraj prisiljen, da s primernim ropotom	A
bil presenečen, ko je zdajci stopil predenj ta	gost	z razburjenim licem in dvignjeno pestjo in se	A
gospod I. I. iz mežnarije v Palovčah. Simpatični	gost	je višine obvladal igraje in se odlikoval po	A
Oj nesrečni ti Trubar! Vstopil je nov	gost,	debel človek s palico.Spotaknil se je na stopnici	A
in lasje in cunje in je postajal smrad tako	gost,	da se je kar videl.Zdajci so se čuli iz podtličja	A
‒ Moj	gost	na divanu je široko upiral oči vame, odstavil	A
ga bil odkrižal. . / . / stran 30 . / Toda	gost	moj je sedel kakor priliman, buljil predse in	A
Mokarju, da imam sto bork naprodaj. Niso rahuta,	gost	les!Za macesnje bi jih prodal.«	A
20 . / Medved na hruški Burja je vrtinčila	gost	in droben sneg, da so bila vsa pota zametena	A
je izprevrgla v truden delavnik ‒ ves obraz	gost	mrak, da se ni vedelo, ali udari iz njega blisk	A
začelo usipati izpod neba, dokler se ni strnilo v	gost	metež.Nejc si je mel roke od veselja in jo naglo	A
drugimi vred in miloval Francko. In ko je vinski	gost	začel razlagati: »Kaj Jančarica! Ta se omoži	A
omeni ‒ se je pojavil na svatbi nepovabljen	gost,	oče padlega Matije.Ženin in nevesta, vsi svatje	A
»Pusti me vendar. Kako morem ‒ nepovabljen	gost	‒ tujec ...«	A
In če bi bil Epafrodit rekel o psetu: »Moj	gost	je«, klanjali bi se mu bili pokorno.Radovan	A
Od kod je?	Gost	Epafrodita!Baje Sloven!« Iztoku ponudijo loke	A
tebi kakor o carju. In ti si zmagal kot moj	gost.	Tvoja čast ‒ moja čast!	A
ječmena. Tu in tam se je dvigal iz srede njive	gost	grm, katerega se ni ljubilo iztrebiti ratarju	A
Govori, otrok! Naš	gost	je bil ‒ in gosta razžaliti!Bogovi se razsrdijo	A
v kup sena in odjezdil. Kmalu se je dvignil	gost	oblak iznad strehe ‒ prodrli so plameni, trdnjavica	A
Sam pa je iskal prostora za prenočevanje.	Gost	hrastov gozdič blizu ceste ga je mikal.Krenili	A
suženj v atriju s kladivcem v znamenje, da je	gost	že čez prag..	A
in bi ob slučajni pravdi celo on - kot redni	gost	- bil zaslišan za pričo.Tedaj tudi on se je	A
Pomudila se je, ker je bila Veronika njen edini	gost.	»Ne, ne, nič hudega ni,« je hitela zatrjevat	A
pokazal na sedež spredaj, zraven svojega. Njegov	gost	se je spet mučno zdrznil, potem je vdano sklonil	A
spremenjeni dnevni red. Pod nogami se mu je dvigal	gost	prah, prehitro drveči avtomobili so ga od časa	A
nekaj časa so se vrata odprla in spoštovani	gost	je sam prišel v sadovnjak, kjer si je z zadovoljnim	A
letošnje počitnice na Holandskem kot njegov	gost.	Menda se res odločim in sprejmem njegovo vabilo	A
bil zavedel v tvegano podjetje.« Njegov mladi	gost	je odprl usta, da bi ugovarjal, vendar pa grof	A
prijatelju Urbančiču. V Amsterdamu je bil	gost	Janovega očeta, s katerim se je dogovoril -	A
hude sanje!“ Nekoliko sočutno se je smehljal	gost,	kakor da bi se smehljal otroku, ki brbljá in	A
bilo!“ je zardela Hana od sramú in od srda.	Gost	je hudobno pomežiknil. ”Saj ti nisem očital	A
Lepa živalca je bila!“	Gost	je zacmokal z ustnicami in je napol zatisnil	A
neznanec, izkušnjavec, premišljuje nad menoj!“	Gost	se je počasi vzdignil in se je ozrl po izbi	A
nobenega okna ni bilo in vzduh je bil vroč in tako	gost,	da bi ga rezal z nožem.Ramo ob rami so stali	A
sebe poln kozarec in kos špehovke. Vzduh je bil	gost,	da bi ga lahko rezal, poln sopare, prahu in	A
žive ljudi, je bil kakor spomin iz davnine,	gost	iz devete dežele.Lica njegova so bila iz rjaste	A
blodnih sanjah in njene oči so poskušale prodreti	gost	mrak.Nekaj črnega je bilo ob postelji, tudi	A
V dvorani je tiho in mrzlo. Zrak je	gost,	kakor sir in diši po limonah.Visoko gori na	A
naročil žganja. Zdelo se mu je, da se edini	gost	ozira nanj postrani in zlohotno, kakor da mu	A
Ti si strašno jokal ob pogrebu!“ Čemerni	gost	se je nasmehnil, Štefan pa je povesil glavo	A
kjer je ležala moja mati. Zrak je bil težek in	gost,	poln tistega tujega, vznemirjajočega duha, kakor	A
sikanje in bevskanje proti nebu. Čeprav je bil	gost	polumrak, je Lenart razločil njen obraz, ki	A
stopnic višja, s papirnimi rožami okrašena;	gost	prah se je valil iz nje; tam je bil oder, tam	A
in na vrvi se je sušilo perilo. Vzduh je bil	gost	in težak, dasi je bilo okno odprto.	A
strašni brezkončnosti ... V kavarno je stopil	gost,	ki sem ga od daleč spoznal. Oblečen je bil,	A
morala v drugo izbo, ali slišala je, ko je rekel	gost:	»V kriminal sodite, ampak zaradi stranke vas	A
že precej pozno na večer. Zrak je postajal	gost	in meglen, luči so trepetale v zaspani svetlobi	A
JUTRANJI	GOST	Mislim, da bo že dobrih dvajset let od	A
Pred dvajsetimi leti je to bilo. Moj jutranji	gost	spi v grobu že zdavnaj, blagor mu!Silen vihar	A
sramuje. V sobi mi je bilo tesno; zrak je bil	gost	in zaduhel. Povabil sem jo na sprehod in Matilda	A
odložiš le za eno samo uro, boš pod večer Elijev	gost.	Slab si, ker so pesmi in sanje v tvojem srcu	A
koncert. Ob tisti uri sem bil navadno še edini	gost.	Slišal sem samo gosli, drugega ničesar, niti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani