nova beseda iz Slovenije
je prišel ali bolje rečeno se priplazil nov | gost. | Pazno se je ozrl po sobi in s tankim glasom | A |
obleki gospa Kornelija. Zagledavši jo, je pozni | gost | obstal in strmel nad čudovito podobo; zamaknjen | A |
približuje, ali pevke ne more videti, ker visok, | gost | plot je rasel na eni in drugi strani ceste. | A |
onika, spodobi se, da jo tudi on. Ko bi današnji | gost | ne bil lepi vahtmajster, gotovo bi ga bila vprašala | A |
do nebes, poglej jih ‒ čeravno ti jih zakriva | gost | oblak.Ne! | A |
kakor se mi je videlo, je bil on svoj najboljši | gost, | pa menda le zato, da bi drugim delal srce. | A |
gospodu, kakor je sploh imel navado, bodisi | gost | tak ali tak. Ko si je potni gospod dušo že dobršno | A |
vztrepetala. Iz črnih oblakov se je bil vsul | gost | dež. Veter ga je zanašal v okna in steklo je | A |
nekega zimskega večera. Zunaj je bril veter in | gost | sneg je naletaval.Skozi okna je prihajal mraz | A |
začudila. Nista vedela, kdo bi mogel biti ta pozni | gost. | Oče je vstal, da bi šel odpirat, toda Minka | A |
zasedla žalost, ki je bila pri njih vsakdanji | gost. | Tako tužnega obeda, kakor je bil ta pa Kozarjevi | A |
Lokomotiva je zažvižgala, dvakrat, trikrat puhnila | gost | oblak dima in vlak se je zganil, da bi drvel | A |
Iz zemlje je švignil plamen. | Gost | oblak dima se je valil proti nebu. Ko ga je | A |
ga ji je obrnil spotoma kak nespodoben nočni | gost. | Pogrelo ga je, poplalo površine polti, po žilah | A |
edini, a bil je pogosti in najmlajši Zarkin | gost. | Trkali so tudi okoliški ljudje in umikali glave | A |
Njegov obraz je bil teman, omrtvel. | Gost | je pušil in gledal na Perovo čepico, gugajočo | A |
morda bo še kaj drugega. Bodi do večera moj | gost, | potem greš še vedno lahko v kazino.« »Tudi | A |
« je zažgolela gospa Hrenova, vesela, da je | gost | neprestano hvalil njeno stanovanje.Šli so preko | A |
predobro žensko,« je rekel komisar in odšel. | Gost | se je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj | A |
Tuzli ni nobenega pevskega društva?« je vprašal | gost. | »Imamo srbsko pevsko društvo, ki dava svoje | A |
pod pristrešje, kamor mu prinese kavo. Pa | gost | ni hotel: rajši je sedel tukaj kraj mladih bitij | A |
kavo. »Ti ne piješ?« ga je vprašal razposajeni | gost. | »Pijem vodo, ki je močnejša nego kava, ker žene | A |
in še niže je sklonila glavo. Ko pa je bil | gost | zvil novo svalčico in je marljivi deček z gorečo | A |
je opozoril deček, videč, da drži zamišljeni | gost | prazni findjan na kolenu. »Nalij!« Vilar je | A |
roki. »Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril | gost. | Ko je bil sam, je tiho in mehko vprašal: »Danica | A |
brate, danes sem jaz handžija in ti bodi moj | gost! | « Bošnjaku se je pojavil v kotih kraj ust lahek | A |
je pogledal ter rekel: »Dober handžija, dober | gost, | slab pes, slaba kost.Daj, da se poživim, ker | A |
pristrešja ogenj in pristavila lonček z vodo. | Gost | je sedel kraj svojega konja in opazoval deklico | A |
itak vse prinesli s seboj in je bil on njih | gost; | sicer je pa sedaj gospod gozdar edini gospodar | A |
Precej pa se je zresnila. »Prišel je | gost, | tvoj davni prijatelj, ne odganjaj ga s svojo | A |
Danici je postal Bobojedac najprijetnejši | gost | in naročnik. Ni trebalo baš njega, da se spomni | A |
po uglajeni poti sredi vrta poslednji pijani | gost | iz kazine.Zanj krava ‚haje i nehaje’, ker mikale | A |
Uganil je bil že, kakšno struno bi rad slišal | gost. | »Haj!« je pritrknil gospodin Franjo. | A |
vselej je oživel, kadar je prišel imenitni | gost. | Odkar mu je zaupal zgodbo svojega bednega življenja | A |
želodcu. A ‒ Milošević je tvoj najzanesljivejši | gost. | To ti pravim jaz, ki občujem z njim. | A |
Polinski si je zapalil cigaro, dvakrat spustil | gost | dim skozi brke, pljunil in ne izpregovorivši | A |
soljo; slučajno je stalo oboje na klopi ob zidu. | Gost | je pokusil in pohvalil, kakor se spodobi. Potem | A |
»Gospod sodnik, kaka čast! Ljub bi nam bili | gost, | da ne prihajate prekasno.« Sodnikove oči so | A |
našle na mizi, kar so iskale. »Ni treba, da sem | gost | ob svojih lastnih skledah!«Z urnim korakom je | A |
mi ne zdi običajno, da se človek, tako rekoč | gost, | čisto nepripravljen in na tešče postavi pred | A |
Joger božji sveti Šentjanž!« je vzdihnila mati. | Gost | se ni branil in je prisedel. Zbral se je tudi | A |
Silil je pa tudi ni resno nikdo, saj je bila še | gost. | Tako ji je preostajalo časa, da je posedala | A |
Prostora smo dobili več nego treba: en sam | gost | je sameval za mizo.Obilen je pač bil za dva | A |
zadovoljnost. Janko nas je seznanil; samotni | gost | ‒ ime mu je bilo Puc, Peter Puc, praktikant | A |
par . / . / stran 49 . / krat nastopila kot | gost | v »Desetem bratu«.Njen impresario, poljedelec | A |
vojskovodjo je bila namreč imenovala, ko jo je nagajiv | gost | vprašal, kdo je ogrski kralj.Nosila je veliko | A |
laseh. V tem njenem počenjanju je niti ni motil | gost, | ki je vstopil pri stranskih durih.Ozrši se po | A |
kazalo je, da se za zobmi loti ušes, in samotni | gost | bi bil skoraj prisiljen, da s primernim ropotom | A |
bil presenečen, ko je zdajci stopil predenj ta | gost | z razburjenim licem in dvignjeno pestjo in se | A |
gospod I. I. iz mežnarije v Palovčah. Simpatični | gost | je višine obvladal igraje in se odlikoval po | A |
Oj nesrečni ti Trubar! Vstopil je nov | gost, | debel človek s palico.Spotaknil se je na stopnici | A |
in lasje in cunje in je postajal smrad tako | gost, | da se je kar videl.Zdajci so se čuli iz podtličja | A |
‒ Moj | gost | na divanu je široko upiral oči vame, odstavil | A |
ga bil odkrižal. . / . / stran 30 . / Toda | gost | moj je sedel kakor priliman, buljil predse in | A |
Mokarju, da imam sto bork naprodaj. Niso rahuta, | gost | les!Za macesnje bi jih prodal.« | A |
20 . / Medved na hruški Burja je vrtinčila | gost | in droben sneg, da so bila vsa pota zametena | A |
je izprevrgla v truden delavnik ‒ ves obraz | gost | mrak, da se ni vedelo, ali udari iz njega blisk | A |
začelo usipati izpod neba, dokler se ni strnilo v | gost | metež.Nejc si je mel roke od veselja in jo naglo | A |
drugimi vred in miloval Francko. In ko je vinski | gost | začel razlagati: »Kaj Jančarica! Ta se omoži | A |
omeni ‒ se je pojavil na svatbi nepovabljen | gost, | oče padlega Matije.Ženin in nevesta, vsi svatje | A |
»Pusti me vendar. Kako morem ‒ nepovabljen | gost | ‒ tujec ...« | A |
In če bi bil Epafrodit rekel o psetu: »Moj | gost | je«, klanjali bi se mu bili pokorno.Radovan | A |
Od kod je? | Gost | Epafrodita!Baje Sloven!« Iztoku ponudijo loke | A |
tebi kakor o carju. In ti si zmagal kot moj | gost. | Tvoja čast ‒ moja čast! | A |
ječmena. Tu in tam se je dvigal iz srede njive | gost | grm, katerega se ni ljubilo iztrebiti ratarju | A |
Govori, otrok! Naš | gost | je bil ‒ in gosta razžaliti!Bogovi se razsrdijo | A |
v kup sena in odjezdil. Kmalu se je dvignil | gost | oblak iznad strehe ‒ prodrli so plameni, trdnjavica | A |
Sam pa je iskal prostora za prenočevanje. | Gost | hrastov gozdič blizu ceste ga je mikal.Krenili | A |
suženj v atriju s kladivcem v znamenje, da je | gost | že čez prag.. | A |
in bi ob slučajni pravdi celo on - kot redni | gost | - bil zaslišan za pričo.Tedaj tudi on se je | A |
Pomudila se je, ker je bila Veronika njen edini | gost. | »Ne, ne, nič hudega ni,« je hitela zatrjevat | A |
pokazal na sedež spredaj, zraven svojega. Njegov | gost | se je spet mučno zdrznil, potem je vdano sklonil | A |
spremenjeni dnevni red. Pod nogami se mu je dvigal | gost | prah, prehitro drveči avtomobili so ga od časa | A |
nekaj časa so se vrata odprla in spoštovani | gost | je sam prišel v sadovnjak, kjer si je z zadovoljnim | A |
letošnje počitnice na Holandskem kot njegov | gost. | Menda se res odločim in sprejmem njegovo vabilo | A |
bil zavedel v tvegano podjetje.« Njegov mladi | gost | je odprl usta, da bi ugovarjal, vendar pa grof | A |
prijatelju Urbančiču. V Amsterdamu je bil | gost | Janovega očeta, s katerim se je dogovoril - | A |
hude sanje!“ Nekoliko sočutno se je smehljal | gost, | kakor da bi se smehljal otroku, ki brbljá in | A |
bilo!“ je zardela Hana od sramú in od srda. | Gost | je hudobno pomežiknil. ”Saj ti nisem očital | A |
Lepa živalca je bila!“ | Gost | je zacmokal z ustnicami in je napol zatisnil | A |
neznanec, izkušnjavec, premišljuje nad menoj!“ | Gost | se je počasi vzdignil in se je ozrl po izbi | A |
nobenega okna ni bilo in vzduh je bil vroč in tako | gost, | da bi ga rezal z nožem.Ramo ob rami so stali | A |
sebe poln kozarec in kos špehovke. Vzduh je bil | gost, | da bi ga lahko rezal, poln sopare, prahu in | A |
žive ljudi, je bil kakor spomin iz davnine, | gost | iz devete dežele.Lica njegova so bila iz rjaste | A |
blodnih sanjah in njene oči so poskušale prodreti | gost | mrak.Nekaj črnega je bilo ob postelji, tudi | A |
V dvorani je tiho in mrzlo. Zrak je | gost, | kakor sir in diši po limonah.Visoko gori na | A |
naročil žganja. Zdelo se mu je, da se edini | gost | ozira nanj postrani in zlohotno, kakor da mu | A |
Ti si strašno jokal ob pogrebu!“ Čemerni | gost | se je nasmehnil, Štefan pa je povesil glavo | A |
kjer je ležala moja mati. Zrak je bil težek in | gost, | poln tistega tujega, vznemirjajočega duha, kakor | A |
sikanje in bevskanje proti nebu. Čeprav je bil | gost | polumrak, je Lenart razločil njen obraz, ki | A |
stopnic višja, s papirnimi rožami okrašena; | gost | prah se je valil iz nje; tam je bil oder, tam | A |
in na vrvi se je sušilo perilo. Vzduh je bil | gost | in težak, dasi je bilo okno odprto. | A |
strašni brezkončnosti ... V kavarno je stopil | gost, | ki sem ga od daleč spoznal. Oblečen je bil, | A |
morala v drugo izbo, ali slišala je, ko je rekel | gost: | »V kriminal sodite, ampak zaradi stranke vas | A |
že precej pozno na večer. Zrak je postajal | gost | in meglen, luči so trepetale v zaspani svetlobi | A |
JUTRANJI | GOST | Mislim, da bo že dobrih dvajset let od | A |
Pred dvajsetimi leti je to bilo. Moj jutranji | gost | spi v grobu že zdavnaj, blagor mu!Silen vihar | A |
sramuje. V sobi mi je bilo tesno; zrak je bil | gost | in zaduhel. Povabil sem jo na sprehod in Matilda | A |
odložiš le za eno samo uro, boš pod večer Elijev | gost. | Slab si, ker so pesmi in sanje v tvojem srcu | A |
koncert. Ob tisti uri sem bil navadno še edini | gost. | Slišal sem samo gosli, drugega ničesar, niti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |