gospo (201-300)

trideset zlatov, če mu zopet izpelješ mlado	gospo	s turjaškega ozidja!Kaj je, ali sem prav in	A
Odrešenik sveta milost, da ugledava predobro	gospo	Ano Rozino.« »Dobra je tvoja misel,	A
se je s trepetajočim pogledom dijakovim. »Z	gospo	Ano Rozino sem govoril,« zajecljalo je revče	A
nikar ne ubijte, preblagi gospod Jurij!« »Z	gospo	Ano Rozino,« siknil je Jurij Ljudevit. »Da bi	A
»Da bi te peklo požrlo! Z	gospo	Ano Rozino!In to vse se je meni zgodilo, in	A
vstopi kancelar Zinzendorf. Ob roki pa je vodil	gospo	Ano Rozino, ki se je žarila v svoji lepoti,	A
obstal pri vratih. Zinzendorf pa je vodil mlado	gospo	v sredi med strmečo družbo do cesarjevega sedeža	A
bi bil dvignil v enakem slučaju lastno svojo	gospo.	Če si je potem doma roko umival, o tem nam letopisec	A
stoji nekoliko streljajev od ceste, najdemo	gospo	z Višave, v krvi ležečo na tleh in nezavedno	A
Zdaj, stric Ernest, pozdravil bi še rad domačo	gospo	in gospodične!« »Na vrtu so!« zajeclja Ernest	A
stoletja. Tudi ta je bil nekaj v sorodu z grajsko	gospo.	V svoji mladosti se je bil priženil v bogato	A
z vso zmožnostjo in v preveliki zvestobi do	gospo	darja, se je zamerila na Svibnem in ga utegne	A
nanjo in nič prida ga ni, dedca. In tudi grajsko	gospo	je že preslepil, da je ukazala, naj dekle po	A
poslušali in gledali tisto njegovo pokoro!« »Z	gospo	graščakinjo bi bilo res hudo,« mu je pater Lavrencij	A
so se podsmešno držali in čakali; poznali so	gospo,	obetala se jim je zabava. »Povej, ali že dolgo	A
da je Kablič morda le preveč dražil mogočno	gospo,	ko bi bil lahko vedel, da ga opikajo ose, če	A
/ stran 175 . / »O nesreči, ki je pogubila	gospo	grofinjo, nisem nič slutil, zgodilo se je le	A
ženitovanju je prišel tudi gospodar suknarije s svojo	gospo,	dasi je bil žlahtnega rodu.Svetina so vsi radi	A
baronu, katerega najde na zložnem sedežu, in	gospo	zraven njega. »Kaj bodo ukazali, milostljivi	A
ravno letos se je oženil in torej šel s svojo	gospo	v sosedno graščino v vas.Ludno se je z našim	A
pride okoli desete ure prosit vbogajme neko	gospo,	po imenu Kordulo. Ona je zelo dobrodelna.	A
škof, dovolite mi, da grem obiskat tako dobro	gospo,	rad bi jo videl in poznal, ker toliko revežem	A
Ne samo ti, tudi jaz grem obiskat dobrodelno	gospo,	vredna je, da jo gremo razveselit.Pa, oštir	A
Škof: »Pojdite in vprašajte	gospo,	ali jo smemo obiskati, ker smo tujci z Dunaja	A
pravit, da bi trije gospodje z Dunaja radi prišli	gospo	obiskat, eden med njimi je škof, zlat križ ima	A
potem z lastno umetelno roko pripravi zajtrk za	gospo	komteso in mladega gospoda. »Kako je to, da	A
116 . / Pri mizi je Leon sedel med sodnikovo	gospo	in Pavlino, svojemu novemu znancu in Matildi	A
porabil, bom vaše prijazno povabilo, da me boste z	gospo	seznanili.« »Kakor vam je bolj pogodu,« pravi	A
plavolaso gospodično, ki je stopala s póstarno suho	gospo,	katere veliki nos je na prvi pogled v oči bol	A
prvem vtisu. »Kje je gospa, midva morava z	gospo	govoriti,« vpraša župan z malo respektom. Liscu	A
In zato me je tudi veselilo, da ste včeraj z	gospo	skupaj prišli.Kaj sta vse govorila, tega seveda	A
O! Ko bi vi vedeli, kako dolgo sem	gospo	prosila, preden mi je dovolila Lino s seboj	A
letos ne prihaja redno svoje seje imevat z njeno	gospo	kakor prej z onim drugim lupežnikom, recite	A
nesreče prestati. Da je bil v nekakovi zvezi z	gospo	Langmanovo, to je bilo vidno iz njegovega govora	A
posnemljem, da morete z njimi na staro bolno	gospo	presijo delati, ki jo mora boleti.To pa ni pošten	A
pod lipo sedi stara teta in vesela gleda mlado	gospo	‒ njeno Lino, ki vprašuje: »Kje je Ivan, kje	A
brljav, pa sem vendar na pol izvohal, da sta z	gospo	več, ko je prav.« »Zakaj pa nisi gospodu povedal	A
vse veselilo in kričalo v gradu, vidé novega	gospo	da v turški obleki, manjkalo je Petra.Zastonj	A
popraviti.« Mlajši brat je tudi takoj začel	gospo	opazovati.Prijatelj ji nikdar ni bil.	A
bližal, pazil in poslušal. Spoznal je grajsko	gospo;	govorila je sama med seboj, zdaj tiho, zdaj	A
‒ In ko sem majhen dečak bil, poznal sem to	gospo	z grada. Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli	A
mlade deklice. Do dvorane je šel s Hrastovo	gospo	za onima, a pred vhodom postal je Ruda in skozi	A
pridružil ter govoril nekoliko besedic s Hrastovo	gospo.	»Čigava je ona gospodična ‒ tam doli pri oknu	A
rebivalstvo je presurovo.« »Pa to vendar ni napad na	gospo!	« omenil je sodnik. »Surovost je, ako ni napad	A
neizkušenosti in dekliške bojazni. Našel je	gospo	in hčerko na grajskem vrtu in obe sta ga pozdravili	A
a zapustil jo je kmalu ter lazil za Medenovo	gospo,	zlasti ko se je pričel ples. »Sedaj smo zmagali	A
svojimi posestvi in s tovarno. »Pa kje imaš	gospo,	« vpraša Hrast, »prišla je vendar s teboj?«	A
vpraša Hrast, »prišla je vendar s teboj?« »Kaj ‒	gospo!	Gospe, ali bolje, gospo in gospodično ‒ moraš	A
»Kaj ‒ gospo! Gospe, ali bolje,	gospo	in gospodično ‒ moraš reči!« pravi dobrovoljno	A
žensko družbo, a to je bilo tudi vse. Ker je z	gospo	Boletovo najrajši občeval, hoteli so mu hudobni	A
je bila škoda Barbi, ker ona je najskopejšo	gospo	vedela pripraviti do tega, da je dobila od nje	A
»A-a!« »In tam sem dobil ono krasno	gospo	z Medenove pristave ‒« »Kaj ‒ Ilovsko?« zakliče	A
je poklicala svojo gojenko. »Vi poznate to	gospo	Ilovsko?« vpraša radovedno Boletova soproga	A
prostorni sobi . / . / stran 29 . / pred postarno	gospo,	katera ga je ogledovala nezaupljivo in ne da	A
pritlični sobi poleg veže točno prihajajoče goste:	gospo	Golovo z dvema hčerama, gospo pl. Malijevo s	A
prihajajoče goste: gospo Golovo z dvema hčerama,	gospo	pl. Malijevo s hčerko in sinom in še več mladih	A
nejevoljno, »jaz vem boljšo kumico: sodnikovo	gospo!	Domačinka je, najmlajša med našimi gospemi in	A
pogovoru jo je še vedno silno težko nazival »	gospo«	.Trgovca, ki sta nocoj tudi sedela v družbi,	A
Milostiva gospa - kje pa ste? Andrej, kje pa imaš	gospo?	« zakliče na glas.Bil je adjunkt Pavel.	A
Valentin,« deje adjunkt, »dovoli da spremljam	gospo!	Dovolite li?«	A
stanovanju. Vljudno je pozdravljal sodnikovo	gospo,	ki je stala skoro vselej ob tistem času pri	A
družbo in odšla gor v očetovo sobo - saj je Krača	gospo	imel še vedno kakor za domačo hčerko - in ondi	A
kvišku ter kakor v čeznaturno prikazen zrl v	gospo,	ki se je bila zgrudila na koleni poleg postelje	A
»Kaj pripravili?« vpraša. »No, za	gospo!	« odkima Mejač. »Za katero gospo?« povpraša nekako	A
»No, za gospo!« odkima Mejač. »Za katero	gospo?	« povpraša nekako osorno razborški oskrbnik.	A
napravili izlet in lajtnant je spremljeval našo	gospo,	na drugi strani pa moj tovariš. In zopet je	A
nem ‒ potrt. Lajtnant je sam spremljal lepo	gospo.	Drug tik drugega sta hodila in razgovarjala	A
latinsko, z gospodom baronom je igral šah, z	gospo	baronico pa ‒ ti ljubi moj Bog, saj je bilo	A
nevesto, pa tudi zamerljivo, zbadljivo postarno	gospo,	ki je priljudno-ošabno gledala na manj imovite	A
pripravljajo posobje, krila in odeje, da polože mrtvo	gospo	dostojno na mrtvaški oder. Samorad se spusti	A
so naposled vse duri in zapahe zapečatili ter	gospo	Cvetano pred kratko uro odvedli k sodišču.	A
stran 97 . / Baron Veseljenko se je seznanil z	gospo,	ki pa je bila morda gospodična.Ta je govorila	A
seznani s srednje priletno, bogato opravljeno	gospo	in z nje hčerjo (vsaj tako se je povedalo),	A
zvezo. Dana mu je bila ugodna prilika z mlado	gospo	govoriti prav svobodno; govorila sta pa nemški	A
in zbudila se mu je želja, da bi spremil to	gospo	v novi svet in v novo življenje. Ljudmila se	A
porotniki, državni pravdnik pa resno vpraša	gospo,	kaj jo je napotilo, da danes vse preklicuje	A
stražniki, kakor po navadi, v vežo privedli tisto	gospo	Pavličevo, ne sluteč ničesar hudega. Pred velikimi	A
postarne ženske in strežnika. Samorad spozna lepo	gospo	za tisto vdovo Ljudmilo, s katero je nekoč ljubeznivo	A
volja, dejati pod nogo Veliki Triglav. To je	gospo	toliko razburilo, da je zahtevala iz ust samega	A
če ga zagovarja okorni vodnik pred visokonoso	gospo.	A moj strah je bil prazen, zakaj možev jezik	A
kakor nje brat. Vabim vas pa tudi vse in zlasti	gospo	in gospodično, da ostanete pod mojo streho in	A
previdnost. Kaj mu je bilo treba teči za staro	gospo	v tako grozni vihri?Naj bi jo bil doma počakal	A
gospodih ter tudi, kakor se spodobi, okrcnil našega	gospo*	pest da Grma, ker so mu naši otroci preveč razposajeni	A
mu zvedri čelo in vesel kakor prej, ogovori	gospo:	»Res, nesrečo sem imel z ribištvom danes, postrvi	A
vprašanje, ako ga ne bodeta že prej rešila vidva z	gospo	Jarinovo, ki je ni toliko časa nazaj.‒ Jelite	A
lep dan, gospod, upamo, da nam izkažete čast z	gospo	tetko, našo sosedo; seveda pri nas se ne smete	A
Na vrtu smo sedeli. Jaz sem bila z	gospo	v pogovoru. Zora in Edvin sta bila vstala in	A
kolikor moč poravnala svojo krivico, pokliče	gospo	k svoji smrtni postelji ter ji vse razodene	A
ajmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo	gospo	k oknu in ji rekel: »Veseli se, ves svet, kar	A
napoji in naspi. Preden odide dalje, dobro	gospo	prelepo zahvali in veli: »Nate za slabo povračilo	A
pijani. Bistri studenec, ki je pomladil grajsko	gospo,	pa se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji	A
mislim, lahko razumel in z menoj vred mojo	gospo	omiloval.Jaz sirota sem izgubila mater že za	A
imeniten berač, sam Jezus Kristus. Kristus prosi	gospo	za dar božji.Gospa se pa zadere samopašno in	A
dala nikoli nič. Kristus je preklel predrzno	gospo	in rekel: ‘Prekleta bodi ti in preklet bodi	A
strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla	gospo	in nje grad.Jaz sem to grozo od daleč videla	A
je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro	gospo!	« Miška se začudi in veli:	A
miška v spalnico in zagleda na postelji spečo	gospo,	ga nje čudovita lepota tako prevzame, da je	A
milo storilo, ko je videla, da bosta morali z	gospo	še nadalje ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo	A
prav na bogato omožila in se povzdignila za	gospo.	Kranjska nepriljudnost in skopost se	A
začeli so še tisti dan loviti živali, ki so ubogo	gospo	baronovko tako neusmiljeno ujedale.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani