gospo (301-400)

ampak tudi njihovo pečenko. Z lepo svojo	gospo	Notburgo je živel grof v slogi in prijaznosti	A
ministri. Drugo jutro se odpelje grof zarana z	gospo	v mesto. Peter se prebudi jako kasno	A
naznani voljo svojo takole: »Jutri zjutraj se z	gospo	odpeljem.Že dolgo časa me vabi knez Pomarančar	A
slišal razločno grofov glas, ki je opominjal	gospo,	naj se hitro pripravi, da se odpeljeta, preden	A
Nemško. Dobro, krotko in preprijazno njegovo	gospo	pa so obirale te jezičnice že precej od konca	A
les, se ustavi za hip pri Kamovi hiši baš pred	gospo	in odplava dalje.Gospa je dejala:	A
več noben človek tiste krasne ali za rajnko	gospo	pregrozne pesmi: »Luna sije - kladvo bije.«	A
se! Če Napoleon zve, da postopaš za njegovo	gospo,	te zmaši v tesno kletko, iz katere ne prilezeš	A
V Novem mestu sem se seznanil z možem, ki je	gospo	Julijo morda najbolje poznal, s patrom L., njenim	A
Rajnki baron je ljubil kravarico in sovražil	gospo	pa ji pred smrtjo ni hotel povedati, kam je	A
stran 148 . / lji, da naj pride po nas sam, z	gospo	in z gospodičnami.’ Graščak baron pravi: ‚Vidim	A
tlako. Prijatelji pa so zgrabili njega in	gospo	in gospodične, jih upregli v plug in orali z	A
gotovo ne zna vesti, kot se spodobi pred veliko	gospo.	Nekaj drugega je bila rajnka Keza in nekaj drugega	A
vse to videli in se posmehovali, češ kakšno	gospo	se gre Milka.Kot da bi bila iz mesta doma.	A
kreposti. Hej, hlapci, položite pred našo plemenito	gospo	taco tega volka.To, gospa, je tista roka, ki	A
Kdo ve, koliko časa bi bil Juri še opazoval	gospo	Juto, da ni na estradi zavladal nenavaden nemir	A
je bila lokava in izvedena žena in je znala	gospo	Juto vselej utolažiti in pripraviti na druge	A
Tedaj, ko je Konrad Sežanski klečal pred	gospo	Juto in ji poljubljal roko, so v eni teh bogatih	A
vzkliknil Komolja, »gospa Juta je mrtva?« »	Gospo	Juto je zadela zaslužena kazen.Zapeljala je	A
zdi potrebno, da se zračita. »Ali si slišal	gospo	Ano?« vpraša Majdič, veselo pohrkava in korajžno	A
lepe ženske me ni sram, tudi misli na lepo	gospo	ne! ‒Dobro.	A
razprostira nad njim, in premišljuje. Predočuje si	gospo	in preudarja njeno dobroto.Poglej, si govori	A
ima ustnice še vedno odprte, oči pa upira v	gospo,	ki se blaženo smehlja in stopi bliže.Poboža	A
sebe, strgal letno obuvalo z nog in plaval za	gospo	grofico.Nihče ni kričal razen guvernante.	A
ubogati!« Lenka je odšla in se takoj vrnila z	gospo	in Marico. Obe sta bili razmršeni in za silo	A
objokana in oblečena v črno. Ko vidi jokati	gospo	Ano in gospodično Marico, se še sama prav bridko	A
stanovanje. Dekli je rekel: »Pokličite mojo	gospo!	« Zina je prišla ‒ debelušna, zdrava.	A
velike kleti, kjer sva se igrala gospoda in	gospo.	Spala sva na slami, a blizu naju je imela mlade	A
da se peljem na postajo, mi pravi: ‒Pozdravi	gospo	in drugo leto pripelji njo in otročičke k meni	A
‒Veste, zakaj sem se predstavil? vpraša Zor	gospo.	‒Ne!	A
proti Marici in seji poklonil. »Ali imam čast z	gospo	vdovo?« »Da ‒ ah!« je vzdihnila objokana Marica	A
razprostira nad njim, in premišljuje. Predočuje si	gospo	in preudarja njeno dobroto.Poglej, si govori	A
ima ustnice še vedno odprte, oči pa upira v	gospo,	ki se blaženo smehlja in stopi bliže.Poboža	A
stanovanje. Dekli je rekel: »Pokličite mojo	gospo!	« Zina je prišla ‒ debelušna, zdrava.	A
Kakšen razgled po zoprni megli!	Gospo	najemnico je spet obsedlo občudovanje gorniških	A
Lepo so me potegnili! Mene in	gospo	najemnico.Upam, da se bo pritožila; lov na sneževca	A
Kazni pa ni. Tudi	gospo	je najbrž presenetilo. ): Tauro, žival!	A
najemnico. . / . / stran 71 . / »V glavi imam	gospo,	« rečem in se potrkam po čelu, »gospo, ki mi	A
glavi imam gospo,« rečem in se potrkam po čelu, »	gospo,	ki mi ukazuje.Zdaj se ji je zljubilo pokukati	A
okopale in preoblekle. To je bilo za staro	gospo	vselej pravo mučenje, saj ni prenesla njihovih	A
ljubemu naproti. * * * Zjutraj so Bibe staro	gospo	zbudile, prinesle zajtrk in ji oblekle srebrno	A
Dekletu je zastal dih, osuplo je pogledala	gospo	in nekaj časa ni mogla nič reči.Potem je le	A
sapo in se naslajal s pogledom na razgaljeno	gospo,	ki je mirno razmaknila kolena, kakor da bi se	A
za nobeno niti za polovico toliko negoli za	gospo	Koprivčevo. »Vi gospod profesor,« obrnila	A
drobno roko in odšel. Sodnik in Koprivec z	gospo	so odhajali. Tudi po naša prijatelja	A
dovolj,« mislil je Pavel in pomembno pogledal	gospo	Koprivčevo in soseda ji Orla. Odgovoril je nekaj	A
»Ah, ah! Pa obišči prijateljico,	gospo	nadsvetnikovo!« »S svojim starim klobukom?«	A
gospoda v sivem plašču, z debelimi očali in z	gospo	s tančico na obrazu ter obadva prav spoštljivo	A
ji reče prav naglas. »V gradu poprosim zate	gospo	grofinjo.« »Bog ti povrni, dobrotnica!« vzdihne	A
včasih dozdevalo, da vidi lepo oblečeno mlado	gospo,	sinjeoko, zlatolaso, tako dobro, tako prijazno	A
Nenadoma je v sijajni dvorani pred lepo, mlado	gospo.	Nepremično stoji krasna postava, enaka marmornati	A
zatrepeta od sreče ‒ razburjen, ginjen poklekne pred	gospo	‒ ob jame njena kolena. »Mati!«	A
mene rad?« Omar je pogledal mlado, prijazno	gospo	ves srečen kakor v blaženih sanjah.Po ciganski	A
sam pri rajnici, in tesnoben strah pred tiho	gospo	mu je zagomazel po udih.Vstal je in se obrnil	A
pogledovali začudeni drug drugega in smehljajočo se	gospo	Judito.Suhi Šmul ben Zuar je gledal posebno	A
in nevesta gospoda Bestiuzze. Italijansko	gospo	je kar nazaj zagnalo.Zavpila je nejevoljno:	A
Ni mogoče! To je laško	gospo	strašno razburilo.Popadla je gitaro in zmerjala	A
pa od nikoder ni. Odpotoval je s svojo hudo	gospo	v Trst.Dalje prihodnjič.	A
Mumpitz pa Bestiuzza pa Mesje, če bi videli	gospo	Koprnelo ob strani njegove malenkosti gospoda	A
»Počakati moramo, da ogenj pogasijo.	Gospo	Darjo smo komaj rešili.Še dobro, da je bila	A
boste zavarovali in kako boste prijeli Joja in	gospo	Hedo.« »Občutek imam,« je bolj sebi kot nama	A
vesta. Jojo naj bi umoril grofa, obdolžil pa	gospo	Darjo.Jaz ...	A
»Da,« je rekel. »Da, čakava	gospo	Darjo.Lastnico vulkana.«	A
»Ja, kaj je z njo? Z	gospo	Roso.Kaj se je zgodilo?	A
meni, »Vse lepo po predpisih.« »Kdo je ubil	gospo	Roso in zakaj?« sem trdo rekla in pogledala	A
»Seveda ne,« sem osorno rekla. »Posojil za	gospo	Bibo ni vpisanih nikjer.Niti njenega imena,	A
zapomni, kar ti naročim. Zvečer se peljem z	gospo	v gorico.Ker to noč mesec ne sveti, nama moraš	A
orehovim deblom velik kos gobe. Graščak pride z	gospo	in oba sedeta v kočijo, hlapec pa se usede zadaj	A
se v sosednji sobi pogovarja graščak s svojo	gospo.	Hitro smukne k vratom in pri ključavnici posluša	A
kočijažu, naj vpreže moje gospode konje v mojo	gospo	kočijo.« Znameniti publicist in svetovni potnik	A
»Da,« je povzel advokat. »Branil sem	gospo,	ki je s sinovo pomočjo umorila svojega soproga	A
»Oprostite, prosim, ali poznate tisto grdo	gospo,	ki je pravkar stopila v ložo?« »Seveda jo poznam	A
ga je izjemoma vprašal: »Kako je kaj z vašo	gospo?	« Knjižničar mu je odgovoril, kakor je bil navajen	A
neprijetno mu je bilo, kadar se je srečal z	gospo	de Staël.Ob neki priložnosti ga je dvajset let	A
Nizozemski slikar Van Dyck je portretiral odlično	gospo.	Slika je bila videti že gotova, toda slikar je	A
gotova, toda slikar je vsak dan znova prosil	gospo,	naj še pride, češ da še ni dokončal njenih rok	A
imeti posebnih ozirov na »gospoda papana in	gospo	mamo« in poleg vsega so moji starši plačevali	A
goldinar s tem svojim športom. Vprašal je Ribičevo	gospo,	od kod je, da se mu njen tip ne zdi, kakor bi	A
»Štiri.« »Ni mogoče, pojdem vprašat	gospo	Dostalovo.« Kadar se pri nas ure kaj pomešajo	A
sem jo devala spat: »Prosim te, mama, prosi ti	gospo,	da mi da eno pišče s seboj v Zagreb.Saj je majhno	A
poljubljati«. Potem sta se pogovarjali s Sporčičevo	gospo,	ko zapazita, da Vladoška kliče Vladimira v drugo	A
prijazno sobo, na starega gospoda, na sivolaso	gospo	in na lepo, cvetočo, mlado deklico in čudno	A
Pri dobrih znancih je prijetno. Jaz poiščem	gospo,	Vladoša se druži z otroki in četudi ni ravno	A
razodetje? Jasno sem videla kakor podnevi, tako	Gospo	z njeno avreolo, kakor tudi Satana, visokega	A
nič otipljivega, kar bi jim pomagalo iskati	gospo	Bonacieux, so sklenili d'Artagnan in njegovi	A
kaj več izvedel o tej skrivnostni zgodbi in	gospo	Bonacieux prosil, da jo sme spremljati in ji	A
dvojico. Njegovo srce, ki je že bilo vneto za	gospo	Bonacieux, se je ljubosumno zganilo.	A
razumel omahovanje in zadrego, ki sta zadrževali	gospo	Bonacieux. »Kaj ste zahtevali od tega	A
opiral Porthos, je d'Artagnan opazil premožno	gospo	v zrelih letih.Strogo, togo in naduto je gledala	A
Porthosovi pogledi so se kradoma spuščali na to	gospo	in se takoj nato znova izgubili v cerkveni ladji	A
toliko, kolikor je želel. Ni pa računal s staro	gospo,	ali bolje: precenil je njeno naklonjenost nečaku	A
Bilo je lepo sončno vreme, ko sta šli s staro	gospo	v cerkev po poljski poti med žitom, ker je bila	A
se sklanjal skoraj do tal. Vprašal je staro	gospo,	ali ji sme obrisati prah s čevljev.Tudi Karen	A
Bouvard bi bil v zaletu skorajda prevrnil	gospo	Bordinovo, ki je tudi bila zraven.Potem je zagledal	A
vodvilu, da sem se nasmejal.« Foureau je vprašal	gospo	Bordinovo, ali ima rada šale. »Odvisno	A
koga sta zagledala na sredini Bouvardove sobe?	Gospo	Bordinovo. Pogledovala je na levo in desno.	A
nos, bila ga je sama pohota, zastrmel se je v	gospo	Bordinovo. Njegovi pogledi so jo spravljali	A
njima, je dejal, da se je naveličal čakati na	gospo	Bordinovo in da jo je sklenil prehiteti.Rada	A
pa mu jih je ponudila in rekla: »Pozdravite	gospo	Bouvardovo!« »Kako?	A
pameti!« In Bouvard se je spet pritoževal nad	gospo	Bordinovo. Seveda, večkrat jo je bil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani