glava (101-200)

In prav res sem zelo čuden! Tudi moja	glava	je brezdanji prepad; iz nje se vzdigujejo samo	A
metre od velikih vežnih vrat. Gola, plešasta	glava,	nasajena na dolgem zarjavelem vratu, se je potresala	A
oken kakor dvoje priprtih črnih oči. »Okrogla	glava	rjavolasega in črnookega dekleta, ki je zadremalo	A
vogala lesene bajte se je prikazala kosmata pasja	glava	in komaj slišno bevsknila.Jezik je visel iz	A
obronek in kako se je naposled pogreznila; samo	glava	s kučmo je kakor črna krogla še precej časa	A
nato se je nad čeladami zazibala zelo drobna	glava	v domobranski čepici. - Prekleta strešnica	A
čutil. Samo čakal je, da se bo prikazala prva	glava.	In čakal je dolgo, zelo dolgo, celo večnost.	A
dolgo, celo večnost. Naposled se je prikazala	glava	nesrečnega Mihe. - Bog, če bi ti bil	A
hripaje ponavljal in čakal. Prikazala se je druga	glava.	Temnikar je zamahnil.	A
zamaknil v rob skale. Prikazala se je tretja	glava.	Prikazala se je pri tleh, ker je tretji lezel	A
Ozrl se je v pobočje. Zidanica ni bila več	glava	črnookega dekleta, ki je zadremalo med zelenjem	A
dosanjal sem ga in v mojih sanjah bo ostal.«	Glava	mu je zdrknila še niže.In potem ni več mislil	A
Bila so zaprta.	Glava	mu je padla na prsi, kakor bi pričakovala težkega	A
skozi vasi mimo sivih bajt in belih cerkva.	Glava	mu je ležala na prsih.Gledal je v cesto.	A
sem videl. Izza motnega stekla se je prikazala	glava	gosenice. Najprej rilček, potem dve vretenci	A
»Povejte vendar ...« in ni končal vprašanja.	Glava	se je zganila na vratu, ozrl se je po pisarni	A
je videla, kako je ves skrušen in nebogljen:	glava	mu je klonila, hrbet se mu je krivil, noge so	A
kaj naj bi naročil! Saj ni vedel, kje se ga	glava	drži.Trikrat smo mu poslali računčke, trikrat	A
je še pihnil in že je njegova okrogla, siva	glava	ležala na mizi.Tako naglo je bil omahnil, da	A
je prav!« je pritrdil pijani kmet, in težka	glava	mu je pri tem pritrjevanju kar padla na prsi	A
kotličku, in pritajeno povedal: »In tukaj je	glava.	« »In tukaj je glava ...« je mirno ponovil	A
»In tukaj je glava.« »In tukaj je	glava	...« je mirno ponovil pismonoša in prav od blizu	A
Ždel je nepremično in mrmral, dokler se mu ni	glava	zvrnila na levo rame in se začela stresati v	A
so zlogovale ustnice.	Glava	je padla na žepek.Trudna.	A
po sencih. Obrekarju je takoj omahnila stara	glava.	S kolom vred se je zrušil poleg psa.	A
toplo sapo. Vprašanje je tako težko, da mi	glava	žalostno omahne. - Kar takole greš v	A
vdrtimi očmi. Nato je nejevoljno zagrčal in	glava	mu je spet omahnila.Potisnil je v usta zalogaj	A
škoda bi bilo, kakšna škodica! Taka bistra	glava,	glavica, pa naj ostane v tem vresju, v tej senci	A
To je bilo nečloveško. Pobu je omahnila	glava,	toda kljub vsej pretresenosti je pomislil, da	A
toda tenke, roke prav tako dolge in tenke,	glava	najmanj dvakrat premajhna in okrogla kakor drobna	A
Vstal je in se zravnal, da se mu je sivolasa	glava	dotikala prečnega trama v počrnelem stropu:	A
kratkonogi, zavaljeni, zapiti Madžar. Njegova	glava	je bila zabuhla in okrogla kakor buča in prav	A
pipo, je bila rjavkasta, podobna suhemu lesu,	glava	je bila koščena, trda, skoraj negibna, samo	A
roko je počasi dvigal leseno žlico k ustom.	Glava	mu je včasih zakinkala, kakor bi se mu vrat	A
debeli vojaški kuhar valjal testo. Njegova siva	glava	je ležala na tako visokem vzglavju, da sem skrivaj	A
lončkom, nato šele njena zaskrbljena, plašna	glava.	Eh, nekateri ljudje imajo res svoje vrste srečo	A
od smreke do smreke, zdaj je njena plavolasa	glava	pogledala izza tega, zdaj izza onega debla in	A
roki in že so otroci zavpili: »To je pa pasja	glava!	« Kaj je šele živega videl v oblakih	A
izginile, kakor bi jih zravnala brana dobre volje;	glava	mu je lahka in ne kloni k tlom, oči so svetle	A
govorniškem odru. Martinu pa je počasi lezla	glava	na prsi.Nič več se ni navduševal.	A
je bila že pozna noč. Kolena so mu klecala,	glava	mu je bila težka in vendar mu je bilo dobro	A
je zravnal: njegova kodrolasa, lepa, svetla	glava	se je ponosno dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev	A
velikansko, vznak ležeče Matičevo telo; njegova	glava	je počivala na temno rdeči blazini, zraven nje	A
zakrival ga je s svojim tršatim telesom, njegova	glava	pa je bila nad njim in je nihala po sinjem nebu	A
po sinjem nebu. Včasih se je ta velikanska	glava	dvignila celo do samih belih oblakov. Matic	A
zvonček, za njim se je prikazala Modrijanova	glava	in za Modrijanovo župnikova.Ženske so se razmaknile	A
nato še druga noga in za njo košata črnolasa	glava,	ki se je globoko sklonila, da je fašistična	A
življenja puhti od njegovega močnega telesa. Tudi	glava	je obilne mere: na širokem obrazu je dovolj	A
gleda iz širokega okvira ogromna Mussolinijeva	glava	z znanim srepim pogledom.Na nasprotni steni	A
»Dezerter ...«	Glava	mu pade na mizo.Krčevito hlipanje mu stresa	A
Sova! ...« Sova počasi dvigne glavo, ki je zdaj	glava	starca; z brezmejnim obupom in bridkostjo pogleda	A
belih rjuhah ... v beli volni ... Spali bodo ...«	glava	ji zdrkne Drejcu na prsi, utrujenost ji zapre	A
bo sneg in burja ... sneg in burja ... burja ...«	Glava	ji zdrkne še niže. Vse spi.	A
Slišiš? ...« »Slišim ...« srečno zamrmra Drejc - in	glava	mu omahne. Partizani se usujejo mimo	A
nosilnici se v jutranjem mraku beli belolasa	glava	očka Orla. »Ata!« zahlipa Boris in poklek	A
zdrzne; na čelu se mu prikaže curek krvi in	glava	mu omahne. Tone se takoj splazi k njemu	A
strostrelec počasi pomeri in sproži. Tonetu omahne	glava,	strojnica onemi. Sova, ki se s Tildico	A
I22) . / . / Nemškemu ostrostrelcu omahne	glava.	Za hrbtom Sove, Petra in Tildice nastane	A
In koliko je bilo sejmarjev!	Glava	pri glavi kakor na podobi sodnega dne, ki jo	A
obzidjem in tlakovano potjo. Počasi se mrka	glava	bliža mrki glavi. Fantje si molče prižigajo	A
množica negibna, samo pri vsakem imenu rahlo trzne	glava.	»... Trušnar Giovanni tre giornate, Kuštrin	A
imela! Ko pa je Tinč skočil čez prag, ji je	glava	kar padla.Ufff, je pihnila, kakor bi šla duša	A
iz korita samo še kratke krive noge in debela	glava,	ki mu skoraj sloni na kolenih. »Pa kako	A
ob hlače, v kuhinjskih vratih se stiska stara	glava	k stari glavi.Nihče ne zine niti besede.	A
vtakniti v hišo. Pod zakajenim stropom se ziblje	glava	pri glavi in med njimi se zdaj vrti tudi rdečelasa	A
glavi in med njimi se zdaj vrti tudi rdečelasa	glava	kakor sončnica v vetru:Žuželjčevka pleše.	A
sicer niso osiveli lasje, ker je bila njegova	glava	že dolga leta gola kakor koleno, nekaj bridkih	A
pokazal. Toda zaradi tega se Venčku ni odprla	glava.	To so bila sicer brezskrbna, a vendar	A
zdrav, potrpi naj, počasi se mu bo že odprla	glava.	»Kristjan,« je Fratnik zamahnil z roko	A
prav.« In šiba je pela dalje, toda Venčku se	glava	ni odprla.Ves dan je sedel za mizo sključen	A
pustem vresju, cvetočem grmu črnega trna.	Glava	mu je zabuhnila od težkih misli in se mu nagnila	A
je zravnal: njegova kodrolasa, lepa, svetla	glava	se je ponosno dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev	A
Modrijanove hiše se prikaže košata poštarjeva	glava.	Michele Sabatini se gromko odkašlja in široko	A
pribito telo junaka. V mrzlih alpskih vrhovih leži	glava,	noge padajo v Jadransko morje, roke, oglodane	A
zdaj noseča, kaj, če je na tem mestu dojenčkova	glava,	kaj, če ključi poškodujejo rahlo glavico, nobene	A
naenkrat zavihari po zraku, po praznem prostoru.	Glava	z drugo roko je čisto potopljena v umivalnik	A
golčanja, od vsega hudega, kar počne mokra	glava	tam spredaj v vodi.K njemu stopi in ga potreplja	A
nenadoma težek udarec ob mizo. Omahnila mu je	glava	in zdaj se z rdečimi očmi sprenevedavo ozira	A
gre. Za velika krila ga držita, da samo še	glava	kdaj pa kdaj zamaja in zmeraj znova klone.Vsak	A
Slomšek Zlomšek, ti veš, da lažem. Starčeva	glava	tam spredaj pa v čisto enakomernem ritmu prikimava	A
prikimava, ko se iz ust vsipajo roji čebelic,	glava	prikimava, gor, dol, gor, spodnja ustnica pa	A
neumen, zavisten, cele noči se uči, noč ostane	glava	nič prazno, črn suknjič čez rit, do pet, dopetač	A
dokaz, da ne kateri zdravniki dokazujejo, da	glava	še nekaj trenutkov po tistem, ko jo snamejo	A
zadnjica mu tišči vsa koničasta nazaj, telo naprej,	glava	naprej, oči pa skozi debele okvire točno v Jobove	A
Vajena kretnja, izurjen klic, avtomat jo sprejme,	glava	pokima, roke nagnejo steklenico, polno, ne čisto	A
telesa prevesi, roke pokrijejo kolena, da se	glava	skloni nadnje. Temno mrmranje gruče naokrog	A
zastrtimi vekami hiter, prizor, hiter prizor, preden	glava	znova omahne naprej, v prazno, na roke. Grd	A
zgoraj pa razlezeno, hobotničasto mehko gmoto.	Glava	je položena na drugo roko, zgoraj na trdem lesu	A
slutnja žge v ljudeh. Oster sunek ga vrže čez,	glava	topo udari ob votlo kovino, desna roka pa mlahavo	A
nekako ločen od nje, njen velikanski vamp,	glava	pa je bila skrita spodaj, kakor da je v predsmrtnem	A
so ga privlekli, za roke in za noge, da mu je	glava	z prevezanim in prerezanim vratom bingljala	A
površje, vendar tako, da so imeli noge v zraku,	glava	pa jim je visela navzdol.Zunaj so potem sedli	A
revsknil moški glas in med vrati se je pokazala	glava,	nafrfuljena s sijočimi rdečimi lasmi. -	A
Moški je gledal predse, roke ohlapno spuščene,	glava	dol, pogled dol, v blato.In ubog štrceljček	A
brezpravnem udarcu po moji glavi, ki je zdaj	glava	brezpravne in zločinske in več kot zločinske	A
mesa. Spodaj je bingljala nekakšna živalska	glava	pod za dlan široko prerezanim goltancem, iz	A
prihodnost. Bilo je temno, ko se je prebudil in	glava	je bila zdaj prav zares razkleščena, na dvoje	A
Stopil je k cesarju, ki je sedel ob mizi.	Glava	mu je visela na prsih, po bradi mu je teklo	A
tiste hiše, kjer je nekoč gori smukala moška	glava.	Kdaj je že bilo to?	A
pristanišč, tržnic, sejmov; orehe, debele kot moška	glava,	slonovo kost in morske kače. Ne, to ni mogla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani