nova beseda iz Slovenije
Wochenblatt je 1. 9. 1883 užaljeno odgovoril, da | edino | opiranje na nemško kulturo omogoča Nemcem preživetje | C |
ne potrebovali posebne nacionalne politike. | Edino | težavo so videli v reakcionarnem Taafejevem | C |
klavzulami, potem bo Keesbacher s pravico tožil. | Edino | načelnejše nasprotovanje ustavi na Kranjskem | C |
seveda ni pojmovano kot trenutno, temveč kot | edino | in večno).Stuart Hampshire tako zapiše svoje | C |
izpeljava iz psihoanalize, ki jo razume kot | edino | resnično in originalno hermenevtiko, ki se je | C |
smo že priznali naslednje: naše stališče ni | edino | možno, temveč obstajajo smiselna in tudi veljavna | C |
mišljene so vrtače, op. I. G.), na dnu katerih se | edino | lahko zadržuje zemlja za pridelovanje žita? | C |
v apnencih raznih starosti." (Str. 432-433) " | Edino, | česar ne moremo odrekati Krasu v pravem smislu | C |
preveč močvirna. Dno polja bi lahko bilo kot | edino | med slovenskimi v celoti njivsko, a to ovirajo | C |
Ponor Jačka. Od vseh potokov z Logaških rovt je | edino | Logaščica izoblikovala klasični ponor, ki se | C |
večja Pivka in pritok Nanoščica, toda ob suši | edino | slednja priteka in ponira v Postojnsko jamo | C |
---------- Od kraških polj v Sloveniji je | edino | Globodol izrazito usmerjen proti severu in jugu | C |
sledove v reliefu. Globodol je na Dolenjskem | edino | kraško polje in edina vzhodnosuhokrajinska kotanja | C |
gre za socialno fiziko, temveč za metafiziko. | Edino | interpretativno nasilje, ki fascinira s svojo | C |
ni izvzemal iz "negativne tradicije" kulture. | Edino | njegova predkrščanska doba - se pravi čas med | C |
smisel samosvoje eksistence se jim je kazal | edino | v možnosti ustvaritve vidmarjanskih "novih Aten | C |
in determinativnih (nujnostnih) "rešitvah" - | edino | zagotovilo možnosti svobode.Razsvetljenski racionali | C |
cientizacijo civilizacije. Po Vidmarjevem mnenju more | edino | pamet obvladati kaos, ki narodom ugonablja najsposobnejše | C |
nekakšnega znanstvenega cezarizma, bi se bojevali | edino | proti naključju, ne pa med seboj -, je samo | C |
da se intelektualna in emocionalna prodornost | edino | v njej "utelesi" na pravi način.Jezik je zmerom | C |
lastnega sveta. Slutijo, da je znanost morebiti | edino | področje človekove dejavnosti, ki mu niti teoretično | C |
godi niti prešernemu smehu: obče sprejemljiv je | edino | še sarkastičen hehet. Prav tako je na dlani | C |
vprašanje je, ali je postmoderna predstavljala | edino | možnost izteka "dvojne spirale" nekdanjih avantgardizmov | C |
etike. Po Aristotelu je zdravilo za čezmernost | edino | mera.Toda ta mera pri bestialnosti odpove. | C |
bližnjika in zanikanju Boga, lahko zoperstavi | edino | ljubezen, ki je človeku naložena kot obveznost | C |
že po naravi transgresivna ljubezen je mogoča | edino | v infinitiziranem, brezmejnem univerzumu, v | C |
tako na individualni kot na kolektivni ravni | edino | za ceno netematiziranega, nelegitimnega preskoka | C |
vsemogočnosti temeljnega aksioma. Ker je ugodje | edino, | kar je dobro na sebi, in ker je, posledično | C |
ugodnosti, ki bi jih uživalo večje število. | Edino | zagotovilo, da krivičnega dejanja ne bo mogoče | C |
skriva pravi suveren, namreč načelo ugodja. | Edino | realno, ki ga priznava utilitarizem, so občutki | C |
načela ugodja. Bentham, za katerega je ugodje | edino | dobro, ker je utemeljeno v realnem telesa, se | C |
tem, da si lahko bolečino zločinca prilasti | edino | država, ki ga tudi prisili, da zanjo dela, pač | C |
učinkovito, tj. zares obvezujoče (binding), | edino, | če temelji na realnem in ne na fikciji, ki je | C |
kot nominalistični cinizem, ker priznava kot | edino | realno občutek ugodja oziroma bolečine, vse | C |
da libidinalno investicijo objekta podpira | edino | struktura.Vse institucije, tudi pravo, so po | C |
oziroma ta presežni užitek sta namreč dosegljiva | edino, | če je užitek, pred katerim subjekt beži, situiran | C |
teorija pretvarjanja ugodja, ki je za Benthama | edino | dobro, v razpoložljivo dobrino.Za utilitariste | C |
uporabnost užitka." Načelo koristnosti torej ni | edino | načelo, ki ureja subjektov odnos do dobrin. | C |
potreba in zahteva določata okvir za tisto, kar je | edino | mogoče hoteti.Vendar že elementarni zgled dobrodelno | C |
ceno. Zato se pasti dobrodelnosti lahko ogne | edino | svetnikova "perverzna" ljubezen, ljubezen, ki | C |
na drugo potenco, volja, ki hoče sámo sebe. | Edino | taka "odločena volja" lahko od subjekta zahteva | C |
mogoče govoriti le na ravni naravnega stanja, ker | edino | v tem stanju vlada homeostaza oziroma ravnovesje | C |
enačaj med srečo in željo. Po Sadu je namreč | edino | načelo srečnosti zadovoljevanje strasti, naj | C |
teoretske nedoslednosti je mogoče Sada "oprati" | edino, | če je mogoče pokazati, da njegov izhod iz nelagodja | C |
da vzame pravico v svoje roke. To je celo | edino | jamstvo za socialni mir, kajti odvrnitev od | C |
torej zahteva identifikacijo z drugim, saj je | edino | na ta način njegovo trpljenje mogoče občutiti | C |
da je mogoče usmiljenje oziroma užitek meriti | edino | s "stopnjo nasilja, ki nas vznemiri", kot zatrdi | C |
razsežnosti intersubjektivnosti. Ker sadista vodi | edino | maksima "Pravico imam uživati v tvojem telesu | C |
Celo smrt žrtve je brez pomena. | Edino, | kar šteje, je, kako zagotoviti, da se bo operacija | C |
destrukciji, ker lahko narava uveljavlja svojo voljo, | edino | če se iztrga iz vsiljene ji "druge" narave, | C |
Suveren ni individuum, pač pa je suverena | edino | volja Drugega, ki s svojo zapovedjo decentrira | C |
postulirajo odgovornost do Drugega kot temelj etike, | edino | če je Drugi predpostavljen kot izvirno dober | C |
razmerje medsebojnega pogojevanja. Če po Sadu | edino | politična anarhija oziroma "razvratna republika | C |
do užitka pogoj za ohranitev same republike. | Edino | v primeru, da se bo republika ravnala po načelu | C |
ospodarjev uresničevati zahteve despotizma užitka? | Edino | zakon narave lahko legitimira pravico do užitka | C |
Kako svobodo brati skupaj z zakonom narave? | Edino | tako, da je lahko vsako svobodno bitje podvrženo | C |
pravice, ki bi konstituirala njegovo avtonomijo. | Edino | volja do užitka je tista, ki daje subjektu pravico | C |
lastnina, posest v najostrejšem nasprotju. | Edino | lastnina je lahko ekskluzivna, ne pa užitek | C |
nobenega zakona in je imun za domestikacijo, | edino | tako, da njegovo voljo poistoveti s kaprico | C |
suverenosti proairesis, tj. področja, na katerem je | edino | pristojna, pomeni spoznati domet in realnost | C |
uporablja svojo proairesis. Proairesis je zato | edino, | na kar se lahko subjekt popolnoma zanese, je | C |
pomeni po Epiktetu "živeti tako, kot hočemo". | Edino | volja, ki privoli v Usodo, je nedovzetna za | C |
šele odpre pot do neodvisnosti in svobode. | Edino | s pomočjo te konstrukcije, ki usklajuje človekovo | C |
lahko subjekt ohrani svojo voljo kot neodtujeno | edino, | če privoli v voljo Drugega, v Usodo. Kako je | C |
izbiro, toda njeno moralnost je mogoče presojati | edino | po telosu, na katerega meri izbira, in ne po | C |
serija smotrov-sredstev, ki so "zaželeni", ker je | edino | prek teh "nepravih" ciljev mogoče realizirati | C |
strukturi po Lacanu podeljuje konsistentnost | edino | objekt "kot tisto, okoli česar je treba krožiti | C |
gona je, kot pokaže J.-A. Miller, mogoče rešiti | edino, | če je pravi objekt gona zadovoljitev. Zadovoljitev | C |
plemenitejši, dobrosrčnejši, bolj usmiljeni. | Edino, | za čemer se žene stoiški subjekt, je "skladnost | C |
Perverznež je namreč subjekt, ki pristane na užitek | edino, | če je ta užitek tisto, kar zahteva Drugi, kar | C |
izhaja iz subjekta, kakršen je, saj priznava kot | edino | merilo "dobrosti" zakona načelo ugodja.Toda | C |
doseči kateri koli zadani cilj, pač pa je dobra | edino | zaradi hotenja, se pravi, na sebi." Dobra volja | C |
zakonom med njima ni nobene razlike. Razlika je | edino | v tem, da pri prvem "dejanja nimajo zmerom in | C |
nimajo zmerom in morda celo nikdar zakona za | edino | in vrhovno gibalo, medtem ko ga imajo pri drugem | C |
več, naleti na neki zakon". Gola zakonitost ni | edino | načelo, ki lahko določa voljo, temveč tisto | C |
zakona kavzalnosti," toda to je po Kantu mogoče | edino, | če je določitveni razlog volje zakon, natančneje | C |
istovetno s svobodnim bitjem, ki ve, da je svobodno | edino | zato, ker je podložnik kategoričnega imperativa | C |
subjekta zahteva, da vzame nase svojo svobodo. | Edino | kolikor se prepozna v subjektu tega univerzalnega | C |
tradiciji, so lahko predmet hvale ali graje | edino | dejanja, ki so odvisna od svobode odločanja | C |
odvisna od svobode odločanja oziroma volje, kajti | edino | volja je popolnoma v naši moči. Pravzaprav je | C |
vprašljiva. Iz varljivega Drugega pa je kot | edino | gotovost mogoče potegniti čisto prazen in punktualen | C |
kartezijansko svobodno odločanje v digniteto zakona, si | edino | volja, ki hoče biti volja zakona, zasluži ime | C |
samo zakon lahko določa voljo, saj je zakon | edino, | kar je mogoče in kar je treba hoteti, potem | C |
za Kanta je izbira moralnega zakona smiselna | edino | na ozadju nekega prisilnega pogoja.Na ravni | C |
A prav zato, ker se zmožnost želenja ravna | edino | po morebitnem ugodju/neugodju, ki naj bi ga | C |
gotovostjo, zato mu lahko odtegneta svojo privolitev | edino | norec ali pa nedorasel otrok.Toda po drugi strani | C |
univerzalizabilen, zamenljiv, ekvivalenten, in da je | edino | objekt v njem tisto, kar ga naredi nezamenljivega | C |
zakona. Skratka, tudi za Kanta je tisto, kar je | edino | vredno spoštovanja, zakon v nas, se pravi ravno | C |
pogoja izvirati tista vrednost, ki si jo ljudje | edino | lahko sami dajo?" V tej apologiji vznikne dolžnost | C |
ločena. Toda po drugi strani je analiza mogoča | edino | na podlagi predpostavke, da bo subjekt na koncu | C |
univerzuma kot nepertinentno, s tem da je vzela kot | edino | trdno oporo aksiom, da je realno v naravi zapisano | C |
v zavesti o njegovi inteligibilni eksistenci | edino | kot posledica, nikoli pa kot določitveni razlog | C |
mora prepoznati svoje mesto v neki nasebnosti. | Edino | za objekt, ki ni ujet v razsežnost "za Drugega | C |
videli, lahko Kant na to vprašanje odgovori | edino, | če govori - ne da bi to vedel - Sadu. Tu je | C |
subjekta na koncu proizvede neozdravljiva resnica. | Edino | kot nesubjekt lahko analitik pomaga subjektu | C |
iz predpostavke, da je zakon veljaven za vse, | edino | če se lahko vsakdo prepozna v vlogi njegovega | C |
Napoleona dobi njegova heroična eksistenca smisel | edino | za fantazmatski pogled Drugega, denimo, očeta | C |
za vse. Razlika je le v tem, da je pri Kantu | edino | načelo volje spoštovanje forme univerzalnega | C |
lahko vzpostavi polje moralnega zakona, mogoča | edino, | "kolikor se volja z njim /zakonom/ obveže zgolj | C |
potemtakem zgolj varianta naravnega zakona. | Edino | v tem primeru je mogoče reči, da sta Kant in | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |