e (101-200)

potegnil ta svoj »e«, kakor krojač potegne nit, »	e,	bili so čudni časi.Kamor si stopil ‒ čof, veleizdaja	A
roki kakor malo smradu. Naši višji gospodje,	e,	hudi, da so kar piskali.Delili so nam nosove	A
nosom po tleh skoz vrata na cesto in za sledom.	E,	je prišel takrat sv. Nikolaj Čudodelnik v veliko	A
štirinajst mesecev, kaj je to! ‒ zelo snažna.	E,	ni čuda: od staršev je imela v tem pogledu lepe	A
potuhniti. Potuhniti in se narediti neumno,	e,	to je najbolj priporočljiv način obrambe ob	A
veleizdajo iz rok z zaklanim državnim orlom. ‒	E	pa ni bilo drugače. ‚Peter Petrovič,’ sem rekel	A
veleizdaje, ampak ker sta kršila zakon o živilih.	E,	glavna stvar, da sta bila obsojena!Po katerem	A
razume sploh kaj o politiki?« smo poizvedovali. ‒	E	‒ je mahnil Črtomir, smejoč se, z roko ‒ toliko	A
»Kaj pa mama?« »	E,	mama spe,« se je nasmejala Ančika in si naprtovala	A
najlepšega ženina bi ti bil prikomandiral.« »	E,	maram zanj,« se je odrezala Julka. »Če ga že	A
hitro pokrila ženitno ponudbo z roko; rekla: »	E!	« ‒ kakor bi trenil, obrnila svoje lice proti	A
izgubil, pa samega sebe!« je zamrmral čevljar. »	E,	z otroki so križi!« je vzdihnila Jerajeva.»Zlasti	A
povedala, da hrani Jerino mezdo ‒ toliko vsoto?« »	E,	vsako smet ti bom nosila pod nos!« se je odrezala	A
»Kako se bo selil, ako mi ni odpovedal?« »	E,	« je rekel Pirc in se obrnil proti svojemu stanovanju	A
prednji zlog, takisto o izpremembi polglasnega	e	na koncu v a.‒ Ali kaj pomaga vse to, ko hrvaščina	A
odgovoril kratko, kakor bi prelomil suho vejo: »	E!	« Presvetli me je razumel natanko: Zagreb mi	A
razmere, malo potrpeti, počakati in ne obupati! »	E!	« sem dejal topot v nekoliko višji legi in malce	A
stoji tukaj zapisano, ampak kratko in jedrnato: »	E!	« pa sva se razumela. Pritrdil mi je.	A
Presvetli mi je oberoč stresel desnico, dejal tudi: »	E!	« in mi čestital, kako dobro da sem se že priučil	A
posekal v zgovornosti, kaj me ne bi. Ni rekel »	E!	« ni rekel »I!« ‒ ampak je dvignil kazalec in	A
sedajle se pričenja zapletek. Prideva v pisarno,	e!	‒ gospoda puši in ti prijazno ponuja cigarete	A
gradivo ‒ toliko hrvatski nemara že razumete?« »	E!	« sem pritrdil. »Potem se korenito usedite,«	A
odgovora, nego od prizadete, in so v pismu vsi	e	in vsi a in vsi s pisani enako kakor o in je	A
dosti, pa kadar se je, se je jokal skozi nos: »	E	‒ hehehe ‒ hohoho.« Redil se je in rastel in	A
muren!« Jokal se je ihtavo, kakor bi se kregal: »	E	‒ aa ‒ eee.« V tretje gre rado.	A
imenu Očeta...« in hitro planila od mize. »	E,	tisto prigrabljevanje!Ni taka reč,« je izpregovorila	A
sem se radovedno vrinil v dedovo povest. »	E,	tako so ga dobili, da so mu vsi pokazali pete	A
sem ga dregnil z vilami, je puhnil kvišku.« »	E,	je presneto navit ta samotarski puščavnik,«	A
Ni ga mogel. »	E,	Ila zna.Lisjaku na kljub se plazi; tudi tanko	A
»Kar dajte; saj se mi ne ljubi.« »	E,	nekaj vendarle zagrizni.« Franca je odlomila	A
se godi, Matic,« je začel starejši pivec. »	E,	godi!Tako, tako,« je skomizgnil France z rameni	A
če bi jih. Čas ti je,« je govorila Franclja. »	E,	France je navihanec.Počaka, da mine vojska,	A
»Ali so bili dragi?« »	E,	nič dragi!Denarja nima Cebin, sicer bi jih bil	A
je ozrla in se namuznila: »Čič ne da nič!« »	E,	če gospodar vabi, naj posel uboga.Pomalicaj	A
In za te se neveste nič kaj ne pulijo.	E,	bo pač kaka vdova dobra ‒ po vojski.« Ob tem	A
Jutri pogrebščina, pojutrišnjem svatovščina.	E,	Franca je tica!« Franca je pa ta večer pregledovala	A
ne smemo prodajati, ko je vse pod zaporo.« »	E,	« mu je pomežiknil tujec, »saj ne bova po maksimalnih	A
ko bi bil tvoj,« se je vtaknil vmes Petrin. »	E,	le počakaj!France se bo naenkrat splašil in	A
Pa so jo napodili s sabljami.	E,	hruška, kakor je bila dobra in je je bilo škoda	A
na klop ‒ ali ni modro tako, gospod Urban?« »	E,	Janez, ti si zvit huncvet!Prav imaš!« sem mu	A
po strani klobuk, dasi ni prišel iz krčme. »	E,	tale preklicana podpora ‒ je sama potuha, nič	A
doživela zanimive ljubezenske spletke na dvoru.	E,	živi se v Bizancu, živi!Poznam despojno!	A
Jesti, razumeš, ob tej draginji.« »	E,	eno leto bi že še prebili.Nemara se v mestu	A
tistega paglavca, če sva tudi na oči to, kar sva.	E,	ljubček, poznam svet!In da mi daš denarja dovolj	A
Dobro, kakor vidim? O, to znaš,	e,	Baruša, saj pravim in še porečem, ti znaš!	A
zopet nagnil kozarec in ga izpraznil v dušku. »	E,	Štefan, smetano smo pobrali.« »Kako	A
»Zakaj ni še pisma?« povpraša. »	E,	pisma!Ker se ji godi, veruj mi, godi, kar se	A
nami hribovci za hlode, zakaj pa ni letos?	E,	Smrekar je Smrekar!Toda človek ne sme govoriti	A
Brestovkin študent - in nova učiteljica!	E,	saj nisi pet let star!Ali ne veš, kaj je ljubezen	A
porogljivo: Bee ‒ bee ‒ . / . / stran 11 . / bee ‒	e	‒, kakor bi mi v moji žalosti kdo iz same hudobije	A
silnim, možatim glasom: " D u š a, k a j ž	e	l i š ?"	A
Ali jo privlečeš do hiše?« »	E,	seveda,« se je zasmejal Lovrek, »saj ni tako	A
Starega pač ne ...«	E,	tiho bodi! je hrupno zakašljal Luka in skrivaj	A
spomnil svoje lastne nerodnosti v njenih letih.	E,	še zdaj, zlasti če ga kdo opazuje, na primer	A
hišo...!« je dejala zaskrbljeno mati Kotnica. »	E,	kak vojak bo,« je zagodrnjal njen mož in prikrevsal	A
sta Lovrek in Polonica prijatelja z njimi?« »	E,	soseščina!Dobra soseščina!	A
majcene nitke v daljno, neznano bodočnost... K O N	E	C	A
na kolodvoru, si bil vendar ves razburjen.“ ”	E,	to je bilo samo zunanje; a moje srce, kakor	A
pogledala proti durim z velikimi svetlimi očmi. ”	E,	kaj bi!“ je zamrmral Šimen.”Ne mislite zmerom	A
Saj še nisem živel!“ ”	E,	prijatelj, hvali Boga, da je konec komedije	A
čakala njegovega odgovora in je govorila dalj	e.	”Mislila sem nekoč, da ljubi, kdor reče,	A
Mati je napravila luč in je zagrnila okno. ”	E,	Hanca, slabo se vedeš!Po vasi govore, da se	A
ozrla z zlovoljnim obrazom in je zavzdihnila. ”	E,	no, vrne se ... pa ne bo nikoli nič iz tega fanta	A
kakor so: škilasti C, plešasti D, kruljavi	E	, gluhi F in grbasti G, s svojim na stran	A
zajecljala preplašena, uničena, polmrtva: ”	E!	!“ Prišlec pa se je približal smrtnobledemu	A
...	E,	sramota sem ali tja, hvala Bogu, da se je vse	A
”To Bog vedi, jaz ne vem!“ ”Vi že veste;	e,	prekanjen ste!Drugače bi si ne bili upali tako	A
”No, jaz ga itak zapijem! -	E,	pijan sem!“ Ozrl se je z meglenim očesom	A
je pogledal v oči in ni odgovoril takoj. ”	E,	“ je zmajal z glavo Ferjan, ”žalost je žalost	A
težko hodim ... en liter ga bova še spila! ...	E,	Martin, star sem, star!“ ”Pojdite spat, oče	A
je odpenjal suknjo. . / . / stran 151 . / ”	E!	“ se je smehljal Kačur in se je opotekal trudoma	A
prag - žarka svetloba ga je zaskelela v oči. ”	E,	kam pa ti, Mihov, saj si pijan!“ se mu je zasmejal	A
krenil in kako bi tam pričel novo življenje. ”	E,	dela dobim povsod!“ je odgovoril sam in komaj	A
je z očmi ter si popravila ruto za vratom. ”	E	- kdo bi si mislil, da je tako mraz; prišlo	A
voznik že tako zgodaj?“ . / . / stran 231 . / ”	E	- jaz ga ne bom čakala; škoda je tistih trideset	A
”Kako -- počival?“ ”	E,	prijatelj, petnajst let in po tri kaplje na	A
Gjuro je povesil glavo. ”	E,	pa kako!...“	A
drugega je bilo v nas in z bolestjo čutim, kaj	e	bilo... V širokem ovinku se je spustila	A
Začudil se je Marko neprijaznemu pozdravu. »	E,	kaj bi!Še sto forintov mi dajte!«	A
»No?« »	E!	« je zamahnil hlapec in se je opotekal. »Pozno	A
”Kaj ne bota več jedla?	E,	jejta, gospôda, to pospešuje duševne moči, in	A
”Vi torej mislite: - kar culo na ramo!“ ”	E,	tako ne mislim!Ne smete vzeti besede, kakor	A
”Dobro je zdaj ... zdaj je vse dobro ...“ ”	E	... é!“ Stresel je z glavo, kakor da je čul	A
pričakovala. Čas bi bil, da bi prišla mati;, šest je	e	morda. Prisedla je k mizi, da bi igrala	A
Znal sem, da je nocoj vaša, pa sem došel ... « »	E,	dobro, dečko,« ga sprejme gospodar.»Na, sedi	A
Nu, pa se boš še do svetega Martina.« »	E,	vražje življenje to!« »Vem, vem, fantè.	A
Vid okrene uho k okencu. »	E,	črna vojska je zadnja,« vzdihne stari, »izposodi	A
»Pomozi Bog, gospod,« se mu pokloni Kata. »	E,	škoda bi te bilo za Turčina in jaz bi zgubil	A
Banjaluko naj bi se zagnali, tam je leglo vsega zla.	E,	če bi smel, mi bi razgnali leglo Banjaluko.	A
dam, da okusim njeno kri tu vpričo tebe?« »	E,	pri alahu, ugursuz si ti!« otrese skopljenec	A
sto Turčinov, a tri bege spravila k preroku.	E,	Kacijanar, če bi vstal ti danes iz groba!«	A
Herbartov konj krene sam od sebe proti Karlovcu. »	E,	Kacijanar!« bulji predse Herbart. »Lenkovič	A
krvosrdnimi barjaki, se zavihteli v divji ples.	E,	doli bo veselo!In spredaj se ozira v gospoda	A
te ujetnike trideset tisoč zlatov odkupnine.	E,	Usrajmbeg, Bog ve, kje si danes, zajedavec.	A
Peter ima lisico, živo,« je razlagal mlajši. »	E,	kaj res?« se je čudil dobrovoljno kmet in obrnjen	A
»In to ti je postalo dolgočasno?« »	E,	« je godrnjal, »ali mi je postalo ali mi ni postalo	A
»Kaj pa hočejo!« je vprašal hlapec Miha. »	E,	kaj,« je odgovoril Peter, »novo vero prodajajo	A
izvlekli iz vode! A ni bilo tako, ljuba Klara?« »	E	kaj,« odgovori ‚ljuba’ Klara, »pri ‚Hajduku	A
In denar imajo!« dostavi mesar. »	E,	kaj boš!Ga imajo ali ga pa nimajo!	A
»Berač vendar ni!« »	E,	mila Marička, je!K nam je prišel za škofa, dasi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani