nova beseda iz Slovenije
ni. Še Descartesu bi bilo takrat, kadar bi | duša | prenehala misliti, "laže verjeti, da je prenehala | C |
lahko obstajala brez mišljenja." Tega, da bi | duša | "lahko obstajala brez mišljenja", si Berkeleyju | C |
nevzdržen sklep o neobstoju samega časa, v katerem | duša | ne bi mislila.Če bi čas obstajal tudi še potem | C |
mislila. Če bi čas obstajal tudi še potem, ko je | duša | enkrat prenehala misliti, pa bi bil - kot lahko | C |
Berkeley brez dvoma prej pripravljen verjeti, da je | duša | prenehala obstajati, kakor pa verjeti, da bi | C |
identité avec le corps, istovetnost s telesom: | duša | namreč ni nič drugega kot življenje in organiziranost | C |
obstaja telo. Medtem ko v očeh spiritualistov | duša, | strogo vzeto, nikoli ne spi - tisti trenutek | C |
tako kot telo", kot pravi Diderot, oziroma " | duša | in telo zaspita skupaj", kot pravi La Mettrie | C |
mišljenja - v očeh materialističnih modrecev | duša | n'est rien sans le corps, ni nič brez telesa | C |
njenih operacij," v Lockovih očeh "to, da bi | duša | vedno mislila, ni nič bolj nujno kot to, da | C |
erotičnem romanu Le Sopha iz leta 1742, kjer je bila | duša | glavnega junaka v enem od svojih prejšnjih življenj | C |
obvladuje spiritualistični sistem človeške duše ( | duša, | ki preživi smrt telesa in se seli iz enega telesa | C |
materialistični sistem - v Mirzozinih očeh namreč | duša | ni nič drugega kot funkcija tistega organa oziroma | C |
pri materialistih: tako med drugim beremo, da | duša | ni duhovna substanca, ampak "del materije" in | C |
prepričanjem dvornih filozofov, po katerem je " | duša | v glavi", trdi, da "večina ljudi umre, ne da | C |
trdi, da "večina ljudi umre, ne da bi njihova | duša | kadarkoli naseljevala to bivališče in da je | C |
bivališče in da je njeno prvo bivališče v stopalih." | Duša | v svoje "prvo bivališče" v telesu ni prišla | C |
metafizike": na prvi pogled je očitno, da se | duša | v zgodnjem otroštvu ne manifestira v glavi | C |
ampak imate v ujetništvu tudi njegovo dušo." | Duša | ostane v stopalih do starosti dveh ali treh | C |
ne bi bilo potemtakem absurdno zanikati, da | duša | prebiva v tistih delih telesa, v katerih se | C |
obvladovala noge, ampak "noge obvladujejo glavo". | Duša | pa svojega bivališča v telesu ne spreminja samo | C |
udi vedno podrejeni tistemu, ki ga naseljuje | duša. | "V skladu z Mirzozino teorijo blodne duše je | C |
oziroma organa, v katerem se nahaja njegova | duša: | ženske, pri katerih duša obtiči v jeziku, se | C |
se nahaja njegova duša: ženske, pri katerih | duša | obtiči v jeziku, se tako spremenijo v "nadležne | C |
potemtakem glavi podrejeni samo takrat, kadar | duša | doseže možgane in se spremeni v mišljenje.Toda | C |
doseže možgane in se spremeni v mišljenje. Toda | duša | že glave same ne doseže prav pogosto, pa še | C |
zapusti stopala in se naseli v možganih, se | duša | tu "navadno spremeni v spomin in skoraj nikoli | C |
Skratka: Razred tistih, pri katerih | duša | glavo obišče kot kako hišo na deželi, kjer ostane | C |
boste prepoznali blodne duše... Ker se torej | duša, | ki jo je "narava postavila v človeško telo kakor | C |
bdeli nad vzgojo sultana Mangogula, je bila | duša | une substance différente de la matiere, substanca | C |
notranjega občutka", ki mu "dozdevno sugerira", da je | duša | substanca, različna od materije, "ali zanikal | C |
predpostavka kaj kmalu obvisi v praznem: medtem ko bi | duša | kot substanca, ki je različna od materije, prav | C |
prav lahko obstajala tudi brez telesa, pa je | duša, | kot jo razume Mirzoza, se pravi duša, ki ni | C |
pa je duša, kot jo razume Mirzoza, se pravi | duša, | ki ni nič drugega kot funkcija tistega organa | C |
trenutno nahaja, očitno istovetna s telesom. Takšna | duša | v telo kajpada ne pride od zunaj, ampak nastane | C |
namreč "večina ljudi umre, ne da bi njihova | duša | kadarkoli naseljevala glavo," se pravi, ne da | C |
besedišče Mirzozine metafizike - to, da se njihova | duša | nahaja habituellement dans le cour, mais quelquefois | C |
namreč v enem in istem telesu soočita dve duši - | duša, | ki se praviloma nahaja v glavi in/ali srcu | C |
s katerim je združena; po drugi strani pa je | duša, | ki naseljuje dragulj, se pravi duhu pregovorno | C |
združene, upre sámo telo, se jim v resnici upre | duša, | ki je sama istovetna s telesom oziroma njegovo | C |
), ampak zato, ker skoznje spregovori tista | duša, | ki ni realno različna od telesa, saj sama, strogo | C |
organiziranosti tega telesa. Medtem ko ima lahko | duša, | ki je substanca zase, se pravi duhovna substanca | C |
Mettriejev homme-machine nista brez duše - njuna | duša | ni nič drugega kot sama njuna telesna organizacija | C |
nič drugega kot sama ta organizacija," tako | duša | tudi v Diderotovih očeh ni nič drugega kot prav | C |
stroji, se pravi, kolikor skoznje govori tista | duša, | ki je istovetna s telesom oziroma njegovo organizacijo | C |
ljudje stroji, se pravi zaradi tega, ker njihova | duša | ni nič drugega kot učinek njihovega telesnega | C |
Bijoux indiscrets je potemtakem v tem, da ni | duša | tista, ki bi ukazovala organom, ampak so, nasprotno | C |
telo, se pravi telo, ki ga je zapustila njegova | duša. | Če se skladno s tem premišljanja filozofov o | C |
njegovem lastnem mrtvem telesu -, medtem ko ga | duša | in njena morebitna nadaljnja usoda sploh ne | C |
oči, če skupaj z Berkeleyjem verjamemo, da je | duša | "naravno nesmrtna" in da the Resurrection follows | C |
tvega sklep o neobstoju samega časa, v katerem | duša | ne bi mislila.Ker je tisto, kar po Berkeleyju | C |
resnici boli idealno telo. Ker je po Malebranchu | duša | lahko združena samo s tistim, kar lahko deluje | C |
truplom v srednjeveški filozofiji: če je umna | duša | edina substancialna forma v človeškem telesu | C |
za telo, ki ga je ob smrti zapustila njegova | duša, | ni mogoče reči, da je istovetno s telesom živega | C |
dissemble plus de lui que lui-meme Pri Homerju je | duša | podoba (eídolon) mrtvega telesa.Po Homerju namreč | C |
ljudje nimamo duše, ampak po smrti sami postanemo | duša, | se pravi podoba telesa, ki ga ni več.Patroklova | C |
pravi podoba telesa, ki ga ni več. Patroklova | duša, | ki jo vidi Ahil, je popolnoma podobna mrtvemu | C |
natančen, popoln dvojnik ("ubogega Patrokla | duša, | vsa po postavi, po lepih očeh, podobna je njemu | C |
pred sabo, se ta razblini ("ko dim razrédi se | duša" | ).Patroklova duša je, skratka, prikazen, fantomski | C |
razblini ("ko dim razrédi se duša"). Patroklova | duša | je, skratka, prikazen, fantomski dvojnik mrtvega | C |
resnično bit oziroma naš jaz, je po Platonu prav | duša. | Ker je torej tisto, kar konstituira Sokratov | C |
tisto, kar konstituira Sokratov jaz, njegova | duša, | ki je ob smrti zapustila telo, je Sokratovo | C |
tisto, ki je podoba duše. Medtem ko je nesmrtna | duša | tisto, kar konstituira našo resnično bit, pa | C |
ki spremlja dušo. Medtem ko je pri Homerju | duša | podoba mrtvega telesa in pri Platonu mrtvo telo | C |
mrtvo telo podoba duše, pa pri Benthamu ni ne | duša | podoba mrtvega telesa ne mrtvo telo podoba duše | C |
konstituira človekov jaz po smrti, po Benthamu ni | duša, | ki se je ločila od telesa, ampak sámo mrtvo | C |
obstajala ločeno od telesa," piše Bentham. | Duša | je potemtakem v najboljšem primeru "inferencialna | C |
ostale Kratilove lastnosti, kot so "gibanje, | duša | in razum", pravi Sokrat, ne bi več imeli Kratilove | C |
Tauferju sposobnost umetniškega ustvarjanja: " | duša | da igra ...", , in s tem poskuša potegniti izgubljene | C |
pomenom pravzaprav pojejo ali igrajo: "igra / | duša | na štiri na tri / na eno in več / in več" (impliciran | C |
kralj, kdo poka (joka), deveta dežela, piska, | duša, | igra ... Hansen-Löve je raziskoval intermedialne | C |
bitje, po navadi dekle, ponekod menijo, da je | duša | umrlih; večinoma so to dobra bitja, včasih pa | C |
bridkosti daj, / in spomni se na sveti raj, / kjer | duša | Bógu zvesta / bo Jezusu nevesta." - | C |
Jelvičina poroka) - Š 70 (Sholar: 177-181); Otrokova | duša | se pokori - Š 371-373 (Sholar 183-185); Sveti | C |
ljudskih pesmi: Kaj je tebi ptica, V peklu goreča | duša, | Izgovor, Mlada Zora, Kdo bo tebe, dekle, troštal | C |
pridobil kakšen vzdevek, kot na primer "Verna | duša" | .Cerkev je bila pomembnejša v bolj kmečkem Novem | C |
z vendskim centrom v Budimpešti, kjer je bil | duša | delovanja profesor Aleksander Mikola.Kakor bomo | C |
rojake, naj ostanejo zvesti nekdanji Ogrski"; " | duša | tega madžaronskega gibanja med Prekmurci v Ameriki | C |
je bil skupaj z učiteljem Sándorjem Polgárjem | duša | prekmurskega kulturnega in narodnostnega življenja | C |
samo eno od izrazil, s katerimi se izpoveduje | duša | naroda, ki se sicer izživlja v najširši bivanjski | C |
pri katerem se je odpočilo telo in razvedrila | duša | in ni stalo krajcarja". Kaj naj na to rečemo | C |
priložnosti prvi izpoje, kolikor in kakor mu | duša | dá, in da drugi splete svojo pripoved v vsej | C |
svojo trditev, pri čemer mu pomeni 'narodova | duša' | kakor ljudska v klasičnem ločevanju med gornjimi | C |
stereotip o širokosrčnosti Rusov. Njihova »široka | duša, | [široka], kakor so široka njihova prostranstva | C |
krogla in ga bode krila tuja zemlja, ali njegova | duša | se pode vreselila pri Bogu v nebesih na večne | C |
medtem ko so izredna dejanja duha kakor nesmrtna | duša. | Skratka, kot se telesne dobrine in darovi sreče | C |
da bi ta dela prevevala večno cvetoči dih in | duša, | ki se nikoli ne postara. Glavni vodja in nadzorn | C |
njegovega stanja. Ko to pripovedujem, moja | duša | postaja težka in oči mi zaliva potok solz.Kolikšno | C |
zaupanja v njeno večnost, saj o resnici nepoučena | duša | ne pozna prihodnje bede ali pa se je v svoji | C |
svoji blaženosti nadvse nesrečno boji. Če pa se | duša | ne bo nikdar več vrnila v prejšnjo bedo in prehaja | C |
privrženost nekemu nazoru ali veroizpovedi. Če je | duša | pri sprejemanju poročil nepristranska, vsakemu | C |
ali neresnica poročila postane jasna. Če pa je | duša | okužena s pristranskim nagnjenjem k določenemu | C |
obstoj človeka, ki je brezdanji kakor človekova | duša | in usoda, bo zgodovinar opisoval in ga znanstveno | C |
filozofija v pravem pomenu je ali bi vsaj morala biti | duša, | katere telo je religija, bogočastje; v zdravih | C |
ne želi nemara nemogočega. [...] Dokler je | duša | zgodovinopisja vsebovana v velikih vzgibih, | C |
saj je knjiga izročila, v kateri je človeška | duša | zapisala svoje različice in svoj napredek. | C |
izražanja. Tropični postopek je po Whitovem mnenju | duša | diskurza.Diskurz pa je tista entiteta oziroma | C |
Obstaja »stanje, v katerem najde | duša | dovolj trden sedež, da se nanj lahko v celoti | C |
ta električna energija akcije, mar vse to ni | duša | Disneyja? Drži, ritem nikoli ne omahuje. | C |
Razprave o metodi, po kateri je "ta jaz to je | duša, | zaradi katere sem, kar sem - v celoti različen | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |