nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Prisluhnite kdaj njihovemu umovanju in nemudoma boste prepoznali blodne duše...
Ker se torej duša, ki jo je "narava postavila v človeško telo kakor v prostrano palačo, kjer pa ne zaseda vedno najlepših soban," na svoji poti po telesu, v katerem sta ji v prvi vrsti namenjena srce (kot "središče kreposti") in glava (kot "mesto resnice"), "najpogosteje ustavi in ima raje brlog, bivališče dvomljivega slovesa, bedno prenočišče, kjer zaspi v večni omami," je seveda očitno, da je narava, ki po prepričanju dvornih filozofov sicer "ničesar ne stori zaman", ustvarila veliko število povsem nekoristnih oziroma odvečnih telesnih delov oziroma organov. Telesa, ki jih naseljujejo les âmes vagabondes, blodne duše, ki so na svoji poti iz stopal v srce in glavo obtičale v tem ali onem telesnem delu oziroma organu, bi morala biti po Mirzozi videti takole:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani