nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Se pravi glasu, ki prihaja iz glave kot tradicionalnega sedeža duše, pri navzkrižnem spraševanju oporeka glas, ki prihaja iz tistega dela telesa, ki pregovorno velja za najmanj pokornega glavi oziroma duhu. Kar torej roman dejansko uprizarja, je potemtakem prav spoprijem med spiritualističnim in materialističnim sistemom človeške duše: s "podvojitvijo govornih organov" se namreč v enem in istem telesu soočita dve duši - duša, ki se praviloma nahaja v glavi in/ali srcu (ki veljata za tradicionalna sedeža nematerialne duše) in "nikoli" oziroma zgolj "občasno" v dragulju, je seveda duhovna substanca, ki je realno različna od telesa, s katerim je združena; po drugi strani pa je duša, ki naseljuje dragulj, se pravi duhu pregovorno najmanj pokoren del telesa, "in ga nikoli ne zapusti", tako rekoč istovetna s telesom, saj ni nič drugega kot funkcija organa, v katerem se manifestira, se pravi učinek organiziranosti samega telesa. Ko se torej ženskam, ki same
zase verjamejo, da kot duhovne substance obvladujejo telo, s katerim so združene, upre sámo telo, se jim v resnici upre duša, ki je sama istovetna s telesom oziroma njegovo "organizacijo", in ugovarja neresničnemu prikazovanju svojega mesta - in funkcije - v telesu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani