Vsekdar smo prihiteli na trg in smo poslušali petje; študentom nismo nič dajali, ker sami ničesar nismo imeli, pač pa so morali skladati zanje meščani ter kmetje in kmetice. Sicer pa ti študentje niso slabo živeli; če ni bilo drugače, zginilo jim je pod palec še celo tuje imetje. Nekoč na praznik popoldne so nam igrali ginljivo »actionem«, da smo bili vsi zadovoljni in da smo še celo jokali.