dovolj (1.101-1.200)

skesani popotnik. »Tudi jaz sem grešnik in	dovolj	je slame tukaj za naju obadva; saj ni kozolec	A
tvoja. Slabši si od živine v hlevu, ki ima krme	dovolj	in duše nič. -Povej, o sosed, razloži mi, kako	A
Kaj ti ni več dobro pri meni, kaj nimaš vsega	dovolj,	česar ti srce poželi?Povej mi, kaj želiš, da	A
pri teti Agati, tvoji materi? Kaj nimaš vsega	dovolj:	jedi in pijače in mehke posteljice?«	A
Zasmejal se je bledi gost. »Vsega imam	dovolj,	Marko, in godi se mi tako imenitno, kakor se	A
dovršil življenja svojega brez koristi. Sanjal sem	dovolj;	zdaj so moje sanje konkretne pred mano in razvrstim	A
premoženje njegovo, meni bi se niti poznalo ne bilo;	dovolj	sem imel...Ali je bil greh, da sem jaz pokupil	A
Odkod hipoma vse to?“ ”Jaz se dolgočasim, -	dovolj.	Ali pojdeš?	A
krop, zmolim en očenaš, tudi pol očenaša je že	dovolj	za moj okus!Ona pa ...!	A
da je rekla svojim delavcem: ”Dodelali ste,	dovolj	imam, poginite zdaj!“--	A
dušo, da je krvavela? ... Sedem let je, kesanja	dovolj,	časa dovolj za odvezo!“ Upihnil je svečo	A
krvavela? ... Sedem let je, kesanja dovolj, časa	dovolj	za odvezo!“ Upihnil je svečo, zaspal je vroč	A
globoki nivô, dokler se mu ne zdi, da je blato	dovolj	gosto in smrad dovolj nesramen.A to jim še ni	A
mu ne zdi, da je blato dovolj gosto in smrad	dovolj	nesramen.A to jim še ni zadosti.	A
slišal, si slišal; dobra ušesa imaš in dolga	dovolj!	Ali boljše bi bilo, po mojih mislih, da bi si	A
iskrenost - kaj vse tisto! Če nama je bilo	dovolj,	sva se razšla, kakor dvoje znancev, ki se jima	A
vam bo vroče pri srcu - zavetij in zatišij je	dovolj!	Res, pojdi, prepust sem zate in premalo glasan	A
srce je vse polno bridkosti ... Reci: Pojdi zdaj,	dovolj	si mi storila hudega, ne maram te več - pa te	A
kaj niste nič pomislili, da nisem Anka?“ ”	Dovolj	je bilo nocoj - zakaj še ta beseda?“ ”O,	A
nocoj - zakaj še ta beseda?“ ”O, nikoli ni	dovolj!	Vi še ne veste, koliko prenese eno samo srce	A
vesel njenega veselja. To je bilo vse in čisto	dovolj.	Ko se me je oklenila in je začela govoriti s	A
drugje so bile moje misli, nisem je več slišal. ”	Dovolj	je, dovolj za nocoj!“ Utihnila je nenadoma	A
moje misli, nisem je več slišal. ”Dovolj je,	dovolj	za nocoj!“ Utihnila je nenadoma, sredi stavka	A
nepotrebnosti, da je bilo za ves grad dvakrat	dovolj.	Tam je gospodaril in gospodoval, kakor svoje	A
pod težko prst, moje roke niso bile več močne	dovolj,	da bi odvalile breme.Že sem čutil sam, da sem	A
ljubezen, tista ljubezen, ki je edino močna	dovolj,	da vzdigne človeka iz groba.Spala je v meni	A
in vedno več! Kadar se mu je zdelo, da stoji	dovolj	visoko, razgrnile so mu nenasitne želje že cel	A
mučno, nestalno razmišljevanje; ni si zaupal	dovolj	moči, da bi se osvobodil hitro in odločno svojega	A
privesti -“ Hana se je veselo zasmejala. ”	Dovolj,	dovolj ...Ne govorimo takih neumnosti!	A
“ Hana se je veselo zasmejala. ”Dovolj,	dovolj	...Ne govorimo takih neumnosti!	A
je bilo posebno slabo. Da bi bili moji prsti	dovolj	močni in da bi stal kdo poleg postelje, storil	A
Kmalu boš spal, siromak, mirno boš spal... Luka,	dovolj	je bilo trpljenja za hudo misel!“ Luka se	A
za to vprašanje, vsi so imeli drugih opravkov	dovolj.	Mati pa so stali na mestu kakor okameneli	A
bila peč precej gorka. Soba se ni dala nikoli	dovolj	ogreti, in prsti so bili trdi in okorni, kadar	A
bi razdelili najrajše takó, da bi imel vsaki	dovolj.	Ko so bili vsi kosi razdani, ostal je še droben	A
kjer je spal hlapec. Tam je bilo veliko okno,	dovolj	široko za sovje peroti, in hlapec ga je odprl	A
Nič za to!	Dovolj	je še krvi v mojih žilah; če bi bilo treba,	A
cilinder, tenkim nožicam je široka cesta komaj	dovolj	široka; nerodni čevelj stopi časih preko jarka	A
jim obledela! Pokaži zdaj, če je roka tvoja	dovolj	močna, če je res še krvi v tvojih žilah, vzdigni	A
stopijo naši fantje preko praga; to je vse in je	dovolj.	In če bi jih zasmehovali, jaz bi jih bil vesel	A
velika, saj je cesta še prazna in prostora je še	dovolj!	«... Resnično, pijan sem, opletajo se mi	A
se več ničesar. Za vsakdanji kruh imam znanja	dovolj	in drugih ciljev nimam, da bi si z resnim trudom	A
sonce? Če je oblačno, ne reci nič, že tako je	dovolj	strahu v mojem srcu... Ali si videl kdaj	A
od oči do ustnic grde gube. »Idi, Tinica,	dovolj	je!« Odprla je oči in se je začudila	A
zibalo se mu je motno pred očmi. »Idi, Tinica,	dovolj	je!« II	A
mi, da je to . / . / stran 287 . / popolnoma	dovolj	za pametno uživanje.Ne govorimo o ženski duši	A
”Tam sem bil in obljubil mi je -“ ”To je	dovolj,	če vam je Koprivnik obljubil.- Kam pa se zdaj	A
delati mirno in vztrajno, zato da bo kruha zmerom	dovolj,	da bodo plačani dolgovi, da bo denarja za stanarino	A
slabo, pa pojde jutri toliko bolje! Dela je	dovolj	na vseh koncih in krajih, treba ga je samo poiskati	A
Fej!	Dovolj	ga imam, preveč so že umazane od njega moje	A
pride samo, le nikar odpirati duri, pride zgodaj	dovolj!	-	A
poti dalje, Pavle, preden te ne ponižajo.“ ”	Dovolj	so me bili že ponižali, sam sem se bil ponižal	A
otročje, Pavle! Človek ne pade nikoli nizko	dovolj!	Verjemi meni, ki sem doživela veliko: če je človek	A
izkušen in moder. - Nikoli ne pade človek nizko	dovolj,	Pavle, - šel bi bil po svoji cesti in jaz bi	A
Kaj je res, da človek nikoli ne pade nizko	dovolj?	Zelo nizko je, kamor sem se bil izgubil v svojih	A
Andrejašu je soba zelo velika, da bo prostora za vse	dovolj	...Vi morate tako imeti koga, da vam kaj postreže	A
ker je bilo v izbi sami in v najinih srcih	dovolj	bridkosti.Navsezadnje pa je srce otopelo in	A
vedeli, čemu pišejo. Tega sveta imam podnevi	dovolj,	ni treba, da bi stikal še po knjigah za kakimi	A
bila ženska bogve kakšna roža, - zabave je itak	dovolj	in za tiste pol ure, ko se kratkočasite ž njo	A
prileten si že in betežen in greha imaš doma	dovolj.	Čednost te je bila omamila, bratec; čistost,	A
Zlodej in se je nasmehnil sočutno. ”Kaj nisi že	dovolj	sveta preromal, Dioniz?Ne še okusil dovolj bridkosti	A
dovolj sveta preromal, Dioniz? Ne še okusil	dovolj	bridkosti?Ne še občutil dovolj udarcev?	A
Ne še okusil dovolj bridkosti? Ne še občutil	dovolj	udarcev?Star in razoran je že tvoj obraz, tvoje	A
bil napotil na to pohujšljivo pot. Grehov imam	dovolj,	še enega zraven, pa jih bo preveč.Kaj pa je	A
bolnika, bila je zadnji, obupni klic. ”Kaj ni	dovolj,	kaj ni že čas, o Bog?“ Bog je slišal in tedaj	A
bilo očitno afektirano, govorila je z visokim,	dovolj	prijetnim glasom; besede so se vrstile hitro	A
zazdi, pa napravim žegnanje kar na svojo roko.	Dovolj	za obadva prostora, ne bo se ti treba potepati	A
prišli pod zelene kostanje. ”Do večera je časa	dovolj,	izprehodiva se!“ je rekla Hanca. Zelene loke	A
pred nama! Za žalost in skrb je zmerom časa	dovolj;	boljše je, da človek ne misli na prihodnje nadloge	A
mu pisala!“ je rekla Mana. ”Že mojemu srcu je	dovolj	te bridkosti; ni treba, da bi je še on bil deležen	A
pogovarja z Bogom samim? Za vsakdanje opravilo mi je	dovolj	tehle dvoje krepkih rok, mi je dovolj ta bistra	A
mi je dovolj tehle dvoje krepkih rok, mi je	dovolj	ta bistra pamet.Če hočem biti z umetnostjo sam	A
življenje ...“ . / . / stran 107 . / ”Pa ti ni	dovolj?	“ je vzkliknil Majer.”Kdo je med nami, ki mu	A
življenja žalostna usoda te je pripeljala zgodaj	dovolj	v to hišo.“ Postavil je ponev na rob ognjišča	A
vrgel je kepo na tla ter si privihal ovratnik. ”	Dovolj	je; zapni si suknjo, Peter, da se ne prehladiš	A
mirno v lepi gozdni senci! Kup je zmerom večji,	dovolj	bo že skoro in povezati bo treba; ali če je	A
je velika skladovnica, skoro do strehe sega,	dovolj	bo za vso zimo in še dalj.Pravi, da laže zakuri	A
kmalu bova tam! In tam, Peter, boš imel vsega	dovolj;	že je dom pripravljen, tudi balkon je nad vratmi	A
Osojnica, naj še Osojnica pokoplje! Kruha zase ima	dovolj	prisojniška fara, ampak nima ga preveč, da bi	A
usmili!“ ”Za grob ima človek zmerom zemlje	dovolj!	“ ga je tolažil birič. Šimen pa je zavzdihnil	A
»Dvesto do tristo.« »	Dovolj	si jih položil, čestitam ti.Konjikov ali janičarjev	A
jih že beži ob Korani, o, je že deseti tu.	Dovolj	jih je, prvi se že ustavljajo, sklopijo se v	A
hočete več? . / . / stran 82 . / Tega ima	dovolj	tudi Krupa.Če se boste dobro držali, dobite	A
prednici. Tiho je spregovorila, a vendar glasno	dovolj,	da jo je bilo slišati vse doli do line, kjer	A
sem še vedno preslaba.« »Da, za šolo še niste	dovolj	krepki,« je pritrdila sočutno gospa mati.»A	A
Kaj če pride in poreče: Anica, in zdaj je	dovolj	tega, zdaj boš šla z menoj domov.Tvoj oče sem	A
po pravici. Ne bom pravila zakaj, sami ste	dovolj	izobraženi in veste - kajne, moja draga?Sami	A
pa pride k nam beračit! Ali nimamo domačih	dovolj?	« »Imamo, imamo!« je pripomnil ženi naspro	A
naj me le, pa mu tako povem, da bosta imela	dovolj	ti in tvoj hlapec,« je vikal mož, »da bodo vsaj	A
Mati, ali je to sprejem moji ženi? Sedaj mi je	dovolj.	« Anica je še videla, kako so se ženi	A
ljuba krošnjica, toliko trpim zaradi tebe.	Dovolj	imam, da bi lahko živel vsak dan ko tile nocoj	A
Peči novo življenje. Denarja je bilo na Peči	dovolj,	ali miru ni bilo.On je bil veseljak, in ona	A
in je ona na levo uho gluha, ni mogla nikoli	dovolj	hvaležno zahvaliti Boga, da jo je otel pred	A
da hodi v svet, ko je doma dela in zaslužka	dovolj.	« Tomaž je zamahnil malomarno z roko	A
pa še za druge plačuje.« »Tomaž ima denarja	dovolj,	jaz pa nič,« ugovarja Juri. »A tako	A
je šlo v novem načrtu po starem. Dela je bilo	dovolj	po zimi in po leti.Edino mlin je nekam sameval	A
izsuli krmo v prešičje korito. »Za dve je prav	dovolj,	« je sopihala Marjanica. »Saj težko ni	A
treba tuje šivilje, denar je drag in časa imaš	dovolj!	«In Anica je kimala z glavo in gledala na velikansko	A
hotela pobegniti Anica, ali komaj je čutila	dovolj	moči.In tedaj se je nekaj zgodilo.	A
Saj leze ves na kup.« »Pa vsega ima	dovolj!	« »Če pa ni zdravja!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani