dovolj (1.201-1.300)

« je nadaljeval, »saj bi rekel, pa ste sami	dovolj	pametni, da veste in vidite.Prav žal ji ne bo	A
»Zakaj?« je vprašala ona. »Morda ni Lipe	dovolj	pameten in priden!Povej raje, Juri, zakaj hočeš	A
Ven naj gre. Če mu ni v hlevu	dovolj	dobro, pa naj gre s Peči.Pa ravno zato, ker	A
časa,« ga je pozdravila Katra. »Za kupčijo	dovolj,	pa še šmentano dobro, če bomo ogledali pri luči	A
drhtela pod pritiskom čudne groze. »Ali je	dovolj,	Jerica?« je vprašal, ali ona je nevoljno odkimala	A
bom opletala po kuhinji, ko da Neža ne pobije	dovolj	posode, ki se ji nič ne smili.Prav res.	A
je vsaj Anže mislil: »Za me bi bilo komaj	dovolj,	za oba je pa bilo, in zato sem sit.«Posedel	A
zapuščene žage in mlina. Tedaj je bilo Katri	dovolj.	»Saj še za kmetijo ni delavcev!« je	A
Bog kaznoval, in te bo!« »Ima drugega dela	dovolj!	« je pripomnil hlapec. »Molči, gobezdalo	A
res, pačiti se ni treba, si že sama od sebe	dovolj	grda!« je pripomnil z visokega, krasnoslovskega	A
»Žabja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila	dovolj	lepa!« je viknila. »Regljati znaš, prav	A
vendar se je oglašal tudi glas v njem, da je dal	dovolj.	Sklenil je, da poprosi Jerico za svèt.	A
Ali mu nisi želela smrti? To je	dovolj,	da si pogubljena na veke.« »Nisem storila	A
ozdravi eden!« je odvrnila Neža. Anže je vedel	dovolj.	Proti hlevu je krenil.	A
čutila do Tomaža. In Tomaž je bil ostroviden	dovolj,	da je uvidel Katrino željo.In tako je prišlo	A
ni mislila oditi. Sicer pa je imela kmalu	dovolj	posla z novo tovarišico, ki je bila, kakor je	A
Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja	dovolj	sovražnikov. Luki pa ni bilo tedaj za	A
»Jih bo držala!« je dejal sam pri sebi.	Dovolj	jo je poznal.Ko so zavili okoli zadnjega ovinka	A
proti jugu in dostavil: »Tam doli sem videl	dovolj!	« Duhovniku je rahlo zardelo bledo lice in je	A
Kdo je vreden biti duhovnik? Kdo je moder	dovolj?	Saj smo, kakor smo izšli iz materine posteljice	A
»Dve vedri za goste!« »	Dovolj	bo,« se je šaljivo oddahnil Jurij in vprašal	A
ga je zadržalo v Tolminu. Samo dva dni, a	dovolj,	da je postal nemiren in se mu je začelo tožiti	A
snedel, je še krepko nagnil vrč in vstal. »	Dovolj	šale!« je mrmral in potresel klateža, ki se	A
in časti; zato je v dvomih, ali je upravičen	dovolj,	da sam ukrepa. Z nekako muko na licu je poslušal	A
Michaele; medietatem Septiminarum et Legatorum ‒« »	Dovolj,	« je vzkliknil Golja.»Če ne bi bil zadovoljen	A
Pomagal,« je ponovil župnik glasno in pisal: »	Dovolj	kruha je na Tolminskem, presvetli gospod cesar	A
izvedencu Gorčarju. Stari pravnik se ni mogel	dovolj	nasmejati Štefanovi pritožbi.Spisal mu je novo	A
Gobavec!« je vzkipel tedaj Štefan. »Še mu ni	dovolj,	še me ponižuje!«Tresel se je od strasti.	A
Biser nisem sicer, pa niso niti drugi.	Dovolj	je slabših od mene.Celo moj davni nasprotnik	A
umejemo, marveč da verujemo in sprejmimo voljno!	Dovolj	sem povedal, beri!« Otrok je odprl knjigo	A
Starec je oživel. »Potrpeti, deš: Jaz sem	dovolj	dolgo,« je dejal.»Da bi le še drugi tako, pa	A
so mrmrali, da imajo s planinsko košnjo posla	dovolj.	V Tolminu so jim rekli, da bodo planine kosili	A
pisma, stare tolminske pravice. Saj so tolminski	dovolj	dolgo poizvedovali po njih.Pisma so lovili,	A
pravdač Jakob Defacis. Sodnik je imel sicer povoda	dovolj,	da moža ni preganjal, temveč ga pustil pri miru	A
hripavo Golja, »Grošelj ima kranjske živine	dovolj,	ki je funt po dva solda.« »Pa pojdi še ti na	A
se bomo videli, koliko nas je, pa če smo že	dovolj	vajeni, da bomo v dvanajstih urah vsi skupaj	A
spravljal in mašo mudil. Zdaj bo za silo menda	dovolj.	« »Dovolj!« je rekla zdaj Fortunatova teta in	A
Zdaj bo za silo menda dovolj.« »	Dovolj!	« je rekla zdaj Fortunatova teta in odložila	A
krivi le gospoda. . / . / stran 196 . / Ni	dovolj,	da je bilo domačih pojeduhov več ko preveč,	A
naj krčmar Martin vrže nekaj sena, če ga ima	dovolj.	Ljudje z živino so odšli.	A
bodo padli nadenj. To je bilo staremu biriču	dovolj.	Kar nič se ni več pomišljal, pospravil je svoje	A
Potlej, ko jo bomo imeli, bo časa še vedno	dovolj,	da bomo sodili našim, kolikor bi se pregrešili	A
govoriti sodnik, a mu namestnik ni pustil. »	Dovolj	šale.Vidite, da me niste presenetili.	A
»Ostanem tu. Saj je županov	dovolj.	« Ozrl se je v okno nad seboj.	A
izpustite, osvobodili jih bodo sami. Orodja imajo	dovolj.	« Podglavar se je sesedel v stol.	A
so dobro opravili in zmagali. »Za začetek je	dovolj,	« je rekel Tinče Munih s Stopca. »Dovolj!« je	A
je dovolj,« je rekel Tinče Munih s Stopca. »	Dovolj!	« je vzdihnil Martin Munih s svojim razbolelim	A
zaključiti: »Pa če bi bilo vsakega le za čevelj,	dovolj	jih je, da me iz kože denejo, kakor da bi me	A
svati merico vina. Srečni ženin se mu ni mogel	dovolj	zahvaliti.Povedal je, da bi mu bila sicer nevesta	A
živel v Komendi tako velik mož. »No, ker imata	dovolj	časa, vama bom pokazal še Glavarjevo knjižnico	A
povej, da se je vrnil...« mi je zabičal ata. »	Dovolj	dolgo pot je prehodil, da je zdaj lahko spet	A
gramoznice ter mali in večji hribčki okoli vasi	dovolj,	zdaj pa je bilo treba na hitro zavzeti večje	A
glavo postrani. »To je zato, ker mu ne daste	dovolj	druge hrane...« je strokovnjaško ugotovil Rajmund	A
vsako jutro odžagava po eno rezino, pa jo imava	dovolj	za zajtrk in večerjo...Za dobro prebavo pa zraven	A
brez prebite pare v žepu. »Denarja je povsod	dovolj.	Le pobrati ga je treba...« so nama govorili starejši	A
in nama zlezel z ramen na tla. Zanj je bilo	dovolj,	da se je rešil brega.Bil je že na varnem.	A
ne bi bil več votel. »Ah, dva tisoč bo kar	dovolj...	Vsak po tisoč žegnov...	A
razvalinah kriškega gradu. »Tisoč žegnov bo kar	dovolj...	Nič hudega, če nama nekaj oblancev ostane...	A
ugotovila, ko se doma ni in ni hotelo nabrati	dovolj	zelenja za žegne.»Navsezadnje kolesa ne potrebujeva	A
Vse sva pretehtala do nadrobnosti.	Dovolj	bosta dve deski, dve najlepši deski.Če bi se	A
ni treba nič hoditi na morje. Boš kar na vozu	dovolj	ogorel...« je hotel ata v šalo oviti naporno delo	A
poleteli smo do mlina, kjer je bila Pšata vedno	dovolj	globoka.Pred jezom se je voda nabirala v široki	A
pretirano tečno otroče, le mleka mi ni bilo nikoli	dovolj.	Ker pa mati niso želeli, da bi postal v življenju	A
tako je tudi bilo res. V soboto smo imeli še	dovolj	opraviti, da smo stopili na Brezje na kratko	A
le tisto bolezen, ki se ji reče »ta lena«. »	Dovolj	je že, da sem vama razkazal Brezje z okolico	A
poleti pa gredo na severno stran, kjer je še	dovolj	paše, pa še prevroče jim ni.Nekoč sta dva divja	A
nesramen tudi jaz. »Mein Gott, zdaj mi je pa tega	dovolj!	Plačajte mi enajst metrov kositra ali pa ga grem	A
Dobravi rekel na ves glas: »Zdaj pa je tega	dovolj!	Kot kakšna opravljivka sem.	A
tudi klinov ni nič. A se pride, če je človek	dovolj	vztrajen.« Čeprav se mi ni vrtelo v	A
Za take stvari si je pač treba vzeti vedno	dovolj	časa. »Še raje bi se pogovoril z vami	A
Vrv sem dal prerezati na pol, tako da je bila	dovolj	dolga, potem pa sem najel dvajset delavcev in	A
misel dozorela v nekaj dneh. Ker sem imel že	dovolj	izkušenj z načrti za koče, sem si kapelico lahko	A
kar šeststo litrov na minuto, padec je bil	dovolj	velik - poldrugi meter, vse skupaj pa je že	A
bila hišica majhna, sitnosti pa je bilo vseeno	dovolj.	Ko sva se z gospodom Lavtižarjem srečala	A
opazno, če bodo ljudje zaposleni, če bodo imeli	dovolj	dela, če torej ne bodo lačni ne kruha ne zabave	A
puščavi, Bogu za hrbtom! Bilo mi je že vsega	dovolj	in sklenil sem - ker sem imel nekaj več časa	A
izprehod, in sam Bog ve, ali sem se mu priklonil	dovolj	globoko!« »Z dostojanstvom generala!« začudim	A
je v njem še vse v neredu in posli so imeli	dovolj	opravila.Starejša kontesa se je kakor razžaljena	A
morda se je le tako delal. Vzroka pa je imela	dovolj,	zjokati se nad sabo, ta duhovniška podrtina	A
ga več motila, za današnji večer ji je bilo	dovolj	uspeha! Medtem je bil utihnil Ciril Erbežnik	A
‒ to je posebno naglašal ‒ »naša družba ni	dovolj	dostojna?« »Tega nisem trdil!«	A
govoril je Jurij Ljudevit. »Saj imela bodeta časa	dovolj.	Ali danes spomnimo se na kaj takega, kar bi nam	A
. / stran 169 . / zatorej sta imeli prilike	dovolj,	da sta se skoraj vsak vsak dan sporekli, in	A
odgovori gospod Andrej lahkodušno. »Časa je še	dovolj.	Sedaj še tri ni, in ne bo pol ure, pa smo na	A
široki rdeči dežnik, da je bilo strehe obema	dovolj.	Pod to streho sva tičala, ali prestopiti se nisva	A
menim, da se nista preveč ozirala, ker sta imela	dovolj	drugih skrbi. mKaj bi prihajal?l izpregovorila	A
vse kuhalo po meni. Pa je bilo tudi vzroka	dovolj!	Komaj se zavem od prve začudenosti ‒ in kdo bi	A
pristanišč. . / . / stran 55 . / A nam ni bilo	dovolj!	Naselili smo Mars, Egipt in Saturn, narisali	A
prevrelo glavo, mulc!« Stari mami je bilo očitno	dovolj.	Izbila mi je vinčesterko iz rok, me pograbila	A
Ovčici. Pa pustiva Bilija raje pri miru, saj je	dovolj,	da si že mene vpletel v to neumno štorijo, trlica	A
nagovorila Tabletka. »Saj veš, da je pod kikljo komaj	dovolj	prostora za moje krive noge, kaj šele za tvojo	A
/ »Pa tudi tele maškarade s krilom je bilo	dovolj.	Stori kar hočeš, pod mojo kikljo se ne boš več	A
je šema, to si pač ti! ‒Zdaj mi je pa vsega	dovolj,	Kekec!Koline sem vse že zmetala, zdaj grem.	A
... Zdaj ga pa odpeljite že enkrat.	Dovolj	je bilo besedičenja!« »Za vas je bilo tole le	A
tako, če hočeš. ‒ Ampak, zdaj te imam pa res	dovolj,	Zevs!Poročila sva se!	A
najinega prvega sina in ... za prvi teden bo to kar	dovolj.	Okej?« je drdrala Afrodita, če ji je bilo res	A
pa je, da sem rekla, da bo to za prvi teden	dovolj.	Poslušaj že, kaj ti govorim, da mi ne bo treba	A
nalovil v potoku v Dolgi dolini. Za oba jih bo	dovolj.	Za druge v kolišču naj jih pa Karp priskrbi	A
Velik som je. Samo če se bo	dovolj	približal?« Ostrorogi je dvignil ost in jo tesno	A
je zazibal in zaplesal in zajel precej vode.	Dovolj	je imel opraviti Jelen, da se mu ni prevrnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani