nova beseda iz Slovenije

domačo (101-200)


najrazličnejše stvari: nožke, škarjice, svedre, majhno      domačo      lekarno, obstoječo iz mnogih drobnih steklenic  A
v njegovem srcu, kolikor je bilo potreba za      domačo      rabo.In še to je siromak po nepotrebnem in čisto  A
na mizo. Oblečena je bila v lahko, svetlo      domačo      haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila  A
nam zapali vsem po vrsti!“ Ko sem stopil v      domačo      vežo, me je premagalo srce; presunilo me je  A
Dvoje resnic razločujemo, gospod: javno in      domačo.     Mladi ste še, in tako ste si časih morda mislili  A
priljubljenim besedam, ki jih redi in izrablja kakor      domačo      živino.Misli nikakor ne sodijo v tisti slog  A
bil tudi umetnik lahko ... ampak samo takole za      domačo      rabo!“ ”Kaj resno misliš?“   A
Jakoba. Melitta je bila oblečena v dolgo pisano      domačo      haljo; beli vrat se je bleščal do ramen; kadar  A
izbo njegova žena. Ogrnjena je bila v dolgo      domačo      haljo; na njenem obrazu je bil tisti prisrčni  A
izbo je stopila Fanny, ogrnjena v dolgo pisano      domačo      haljo.Njena lica so bila sveža, njene oči svetle  A
bi ga spet v naročje in bi ga nesla nazaj v      domačo      izbo in bi ga pitala in bi ga božala po obrazu  A
dvigal klanec, klanec siromakov; spoznal je      domačo      hišo in zdelo se mu je, da stoji mati na pragu  A
je Francka; počasi kakor tat se je vračala v      domačo      izbo.Imela je na glavi klobuk, izpran in razcefran  A
domača novica -- enako je! Onadva sta napravila      domačo      novico, vsebina pa ni drugačna in tudi misel  A
bradavica vobče, in posebej še z ozirom na našo      domačo      politiko.Premišljujmo jo s kateregakoli stališča  A
lepo povest o Saidju? Ko se je vrnil Saidja v      domačo      vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu  A
v zadregi, nato je šla za njim skozi salon v      domačo      izbo.Sedel je na zofo, ona njemu nasproti na  A
Idealov imajo le toliko, kolikor jih je treba za      domačo      rabo in za mirno življenje.Severin si ni domišljal  A
neprebavljene ideje, ki jih je hotel presaditi v      domačo      zemljo in se je odkritosrčno jezil, ko je videl  A
zahajali v to družbo, se večidel niso brigali za      domačo      politiko ali celo za umetnost; nekateri so že  A
njegove krvi, iz njegove duše zadnji spomin na      domačo      zemljo; otresel je bil podplate do poslednjega  A
mislili so celo, da so ukopani še vedno do vratu v      domačo      zemljo, ali njih misli so bile tuje in tujinske  A
Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od nekod      domačo      besedo. ”V lepe kraje si me vodil,“ je rekel  A
Zunaj v kuhinji je sedel k mizi in gledal na      domačo      hčerko, ki je pomivala posodo.Vozniki v sobi  A
naddijakon je govoril z domačinom, Falcidij je držal      domačo      gospo Formentinijevo za roko.Okoli njiju so  A
zapestju je bil starec skrbno zapel srajco z      domačo,      iz preje sukano »dušo.«Pegaste roke so mu trudno  A
Tedaj je vstopil Janez Gradnik z onesveščeno      domačo      hčerjo na rokah.Obleka se je lomila na njem  A
nemški funt. Dve leti sem v lastno škodo rabil      domačo      mero, ki pa tudi ni več splošno v rabi, kar  A
postaren mož iz Brd, nekje od Kožbane. Skušal je      domačo      mater Podgornikovo ganiti s pripovedjo, kako  A
klical v razburjenosti mešaje italijansko in      domačo      besedo, »kaj bo rekla vaša žena, vaša moglie  A
upostavil pred grofom. Bil je v mladih letih med      domačo      vojsko čemidov, znal je stati in še nemško je  A
praznik.« Božič mu je postregel z vinom in      domačo      pogačo. Mesa ni imel.   A
Čiginj.« »Znan je bil v hiši že po očetu, za      domačo      hčerjo je gledal, ki ga ni marala pa šla h Kavčiču  A
nad svoje delo, teta je skrbljivo potegnila      domačo      mačko k sebi.Tedaj je dejal Anže: »Pojdem! Zajcu  A
Tunjicah, pa mi je neka gospa dala za plačilo      domačo      kumaro.Povedala pa mi je tudi, kako jih gojijo  A
grozno kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred      domačo      hišo. »Kot običajno: vso prijaznost  A
Edinole vreme me skrbi...« Dobil sem      domačo      nalogo, da poslušam radio, kakšno vreme se obeta  A
poslušanju si lahko radijske glasove prenesel v      domačo      vas.Tako ni bilo nič čudnega, da so zajci, namesto  A
ima potem dve levi roki in da mu je senca pod      domačo      tepko bližja kot žgoč dan na bivcu.In sem sam  A
star, ona pa zelo mlada, so jo imeli izprva za      domačo      hčer, in za to je veljala tudi carju Aleksandru  A
vrat in pod njenim nadzorstvom sta splezala v      domačo      kalešo, ki je pri tem stokala in se zibala na  A
Erbežnik pa sta še ostala, praznila kupe in z      domačo      materjo ugibala, kako bi se najhitreje skoval  A
jo tudi imeli! Nagnjena je bila na malo hišo      domačo,      in jeseni je cepal zlati njen sad na slamnato  A
glasno. »Zdaj, stric Ernest, pozdravil bi še rad      domačo      gospo in gospodične!« »Na vrtu so!« zajeclja  A
se je pa zdaj Bogomiru milejša, ker je nosila      domačo,      krajšo obleko. »Kako je kneginji?« vpraša grof  A
je na plesišče ter iz priljudnosti plesati z      domačo      gospodično Ano.Ker mu ni bilo povšeči v gneči  A
Pravilo se je, da se je bil čez zimo zagledal v      domačo      grofinjo.A sedaj je bil prišel na Otok z namenom  A
naj pove pred zbrano družino, da si je izbral      domačo      hčer za ženo, pa se ženin in nevesta do danes  A
kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad      domačo      streho. Odgovoril je: »Prav nikdar ne!  A
spomine na čase pretekle, spomine na sončnato      domačo      dolino. Spominjal se je otroških svojih let  A
kanonika. Pri vratih v sosednji izbi opazi lepo      domačo      hčer in takoj se mu razvname mlado srce.Ker  A
Kolikokrat ti bom moral še reči, da te nočem za      domačo      frizerko!Saj vendar nisi več dete, zato vendar  A
šli s tekme, se je Živka, ki je poznala samo      domačo      siroščino, še dolgo ozirala po veseličnem hrupu  A
Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred      domačo      hišo pa po hosti hodi in zdrav je in krepak  A
ki je tako razžalil očeta in zatajil in izdal      domačo      zemljo, in ako ne bi bil zvito pomislil še na  A
je drhtelo s svojim domotožnim hrepenenjem v      domačo      dolino. Ali kako?  A
moram, pa je. A če bi se res kdaj ženil, bi vzel      domačo      žensko, pametno in dobro, čeprav bi bila ‒ tlačanka  A
Pavle z njo. Težko mu je bilo pri srcu zapustiti      domačo      deželo in iti v tuje kraje med tuje neznane  A
v sužnosti. Ko vojska mine, bo spet v svojo      domačo      deželo spuščen, kakor je pri vojskah navada  A
veselilo, da je imel upanje kmalu priti v svojo      domačo      deželo in da je bil zdaj z vsem preskrbljen  A
Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl ljubo      domačo      deželo.Šel bom iskat svoje žene in dveh fantičev  A
je zdaj odkupljen in da pojde nazaj v svojo      domačo      deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo  A
imej jih za popotnico in hodi srečno v svojo      domačo      deželo!« V   A
morju; tam ga čaka barka, ki ga bo peljala v      domačo      deželo.Malo časa sta se še pomudila v mestu  A
vselej ti bom hvaležen. Če boš pa hotel v svojo      domačo      deželo iti, ti bom dal toliko denarjev, da boš  A
globoko. Kazala mu je pot, dokler ni dospel v      domačo      vodo. Luna še ni izšla, ko je Jelen izmučen  A
Kožuh ni bil kaj prida. Za      domačo      porabo bo pa kar dober.Utegne pa žival imeti  A
razsekavati in trgati in gristi pečeno divjad in      domačo      živad, da se jim je maščoba cedila po poraščenih  A
Posebno rada ima Valvasorja, pozna iz njega našo      domačo      zgodovino skoro do pike in, ker me je dostikrat  A
velikim viteškim mečem. Zadnjo krat je še opomnil      domačo      družino, naj bodo pazljivi in pokorni kakor  A
proti oknom. Oblečena je bila v tanko, belo      domačo      obleko, okoli okroglih golih rok so se svetili  A
smeti, se je usipal največji krniški trop skozi      domačo      leso na vas, na sonce, na pašo. In Marko pred  A
krniške poti in zagledal pod sabo gorenjski kot,      domačo      vas in domače polje.Vselej, kadar se je vračal  A
druščino, Šimen poleg nje. Da so fantje Ančko kot      domačo      hčer izmed vseh deklet najbolj častili, to Marka  A
postna nedelja, ko sem moral vprvič svojo ljubo      domačo      deželo zapustiti, kjer se govori jezik, katerega  A
kranjski fantje, korajža velja, zapojmo kako      domačo!     «In ker je bilo nekaj Ribničanov med nami, zapojemo  A
jih nekaj pokoljejo in posušé in imajo vse za      domačo      reč. Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor  A
nego podnevi golorok kakor drugi, zvečer pa v      domačo      suknjo opravljen zapovedoval in veleval po njivah  A
naših! In tudi mene ni bilo že dolgo, dolgo v      domačo      vas!« Molčala sta nekoliko časa; vglobila sta  A
- saj je Krača gospo imel še vedno kakor za      domačo      hčerko - in ondi je urejala krčmarju potrebne  A
je tovariš Štefanov, ki jo poročal to vest v      domačo      vas. In kaj bi vam še pravil, kako je jokala  A
so fantje. Kosan postal je malo na ovinku nad      domačo      hišo in poslušal; zaukal bi bil skoro tudi on  A
sam svojo »črno vojsko« ali bolje rečeno: ‒      domačo      stražo; in tako ustanovi s svojima hlapcema  A
vendar ni hotel iti spat ter je nastavil svojo      domačo      stražo.Žena in otroci so mu bili pripovedovali  A
ganila, in to tem bolj, ker me veže na vašo      domačo      zemljo ljubezen, katero je gojil do nje moj  A
Enkrat je potoval v Dob; a našel je nekdanjo      domačo      hišo v tujih rokah in od onih, ki so tam bivali  A
družbe in daljšega pota v svet. Kdor je videl le      domačo      vas in domačo cerkev, ta ne ve mnogo povedati  A
pota v svet. Kdor je videl le domačo vas in      domačo      cerkev, ta ne ve mnogo povedati in ne zna, kako  A
malo drugače zavijali, opravljeni so bili vsi v      domačo      prteno, deloma sukneno obleko, in platno, katero  A
nosilec je dobil dopust za ta dan, da obišče      domačo      vas; sem ter tja se pokaže kak rdečebarven sončnik  A
zopet v drugi breg in nekaj sto korakov pred      domačo      hišo skozi gosto zaraščen gabrov gozd.Stara  A
mene, in kdo bolj srečen. Potlej so mi dali      domačo      učiteljico in hodil sem nekoliko v selsko osnovno  A
tudi tega ne veste, kar vam moram še povedati.      Domačo      šolo sem izgotovil, in odriniti mi je bilo v  A
Odrezal sem si kruha in potegnil iz vreče      domačo      klobaso; moram pa reči, da si je lisjak privoščil  A
sprehod po Dunajski cesti, da so tam zopet videli      domačo      Savo in se ozirali proti domačemu Triglavu,  A
prazen. Ko so dospeli na vrh Bače in krenili v      domačo      dolino, tedaj so že na Bistrici začuli konjske  A
bi bilo prav. A nesrečni človek je govoril      domačo      slovenščino in razumela sta ga Erjavec in Valjavec  A
na njih pršečem snegu. Dve leti sem hodil v      domačo      šolo na Bistrici ‒ dočim so tale oča Grm šibovali  A
dobro ime v tujem mestu, potem pa preseliti se v      domačo      deželo, naseliti se na kmetih ter živeti tam  A
bode treba, da vas ugladi in omika, vsaj za      domačo      potrebo!O da bi vas imela jaz nekoliko časa  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA