domačo (101-200)

najrazličnejše stvari: nožke, škarjice, svedre, majhno	domačo	lekarno, obstoječo iz mnogih drobnih steklenic	A
v njegovem srcu, kolikor je bilo potreba za	domačo	rabo.In še to je siromak po nepotrebnem in čisto	A
na mizo. Oblečena je bila v lahko, svetlo	domačo	haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila	A
nam zapali vsem po vrsti!“ Ko sem stopil v	domačo	vežo, me je premagalo srce; presunilo me je	A
Dvoje resnic razločujemo, gospod: javno in	domačo.	Mladi ste še, in tako ste si časih morda mislili	A
priljubljenim besedam, ki jih redi in izrablja kakor	domačo	živino.Misli nikakor ne sodijo v tisti slog	A
bil tudi umetnik lahko ... ampak samo takole za	domačo	rabo!“ ”Kaj resno misliš?“	A
Jakoba. Melitta je bila oblečena v dolgo pisano	domačo	haljo; beli vrat se je bleščal do ramen; kadar	A
izbo njegova žena. Ogrnjena je bila v dolgo	domačo	haljo; na njenem obrazu je bil tisti prisrčni	A
izbo je stopila Fanny, ogrnjena v dolgo pisano	domačo	haljo.Njena lica so bila sveža, njene oči svetle	A
bi ga spet v naročje in bi ga nesla nazaj v	domačo	izbo in bi ga pitala in bi ga božala po obrazu	A
dvigal klanec, klanec siromakov; spoznal je	domačo	hišo in zdelo se mu je, da stoji mati na pragu	A
je Francka; počasi kakor tat se je vračala v	domačo	izbo.Imela je na glavi klobuk, izpran in razcefran	A
domača novica -- enako je! Onadva sta napravila	domačo	novico, vsebina pa ni drugačna in tudi misel	A
bradavica vobče, in posebej še z ozirom na našo	domačo	politiko.Premišljujmo jo s kateregakoli stališča	A
lepo povest o Saidju? Ko se je vrnil Saidja v	domačo	vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu	A
v zadregi, nato je šla za njim skozi salon v	domačo	izbo.Sedel je na zofo, ona njemu nasproti na	A
Idealov imajo le toliko, kolikor jih je treba za	domačo	rabo in za mirno življenje.Severin si ni domišljal	A
neprebavljene ideje, ki jih je hotel presaditi v	domačo	zemljo in se je odkritosrčno jezil, ko je videl	A
zahajali v to družbo, se večidel niso brigali za	domačo	politiko ali celo za umetnost; nekateri so že	A
njegove krvi, iz njegove duše zadnji spomin na	domačo	zemljo; otresel je bil podplate do poslednjega	A
mislili so celo, da so ukopani še vedno do vratu v	domačo	zemljo, ali njih misli so bile tuje in tujinske	A
Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od nekod	domačo	besedo. ”V lepe kraje si me vodil,“ je rekel	A
Zunaj v kuhinji je sedel k mizi in gledal na	domačo	hčerko, ki je pomivala posodo.Vozniki v sobi	A
naddijakon je govoril z domačinom, Falcidij je držal	domačo	gospo Formentinijevo za roko.Okoli njiju so	A
zapestju je bil starec skrbno zapel srajco z	domačo,	iz preje sukano »dušo.«Pegaste roke so mu trudno	A
Tedaj je vstopil Janez Gradnik z onesveščeno	domačo	hčerjo na rokah.Obleka se je lomila na njem	A
nemški funt. Dve leti sem v lastno škodo rabil	domačo	mero, ki pa tudi ni več splošno v rabi, kar	A
postaren mož iz Brd, nekje od Kožbane. Skušal je	domačo	mater Podgornikovo ganiti s pripovedjo, kako	A
klical v razburjenosti mešaje italijansko in	domačo	besedo, »kaj bo rekla vaša žena, vaša moglie	A
upostavil pred grofom. Bil je v mladih letih med	domačo	vojsko čemidov, znal je stati in še nemško je	A
praznik.« Božič mu je postregel z vinom in	domačo	pogačo. Mesa ni imel.	A
Čiginj.« »Znan je bil v hiši že po očetu, za	domačo	hčerjo je gledal, ki ga ni marala pa šla h Kavčiču	A
nad svoje delo, teta je skrbljivo potegnila	domačo	mačko k sebi.Tedaj je dejal Anže: »Pojdem! Zajcu	A
Tunjicah, pa mi je neka gospa dala za plačilo	domačo	kumaro.Povedala pa mi je tudi, kako jih gojijo	A
grozno kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred	domačo	hišo. »Kot običajno: vso prijaznost	A
Edinole vreme me skrbi...« Dobil sem	domačo	nalogo, da poslušam radio, kakšno vreme se obeta	A
poslušanju si lahko radijske glasove prenesel v	domačo	vas.Tako ni bilo nič čudnega, da so zajci, namesto	A
ima potem dve levi roki in da mu je senca pod	domačo	tepko bližja kot žgoč dan na bivcu.In sem sam	A
star, ona pa zelo mlada, so jo imeli izprva za	domačo	hčer, in za to je veljala tudi carju Aleksandru	A
vrat in pod njenim nadzorstvom sta splezala v	domačo	kalešo, ki je pri tem stokala in se zibala na	A
Erbežnik pa sta še ostala, praznila kupe in z	domačo	materjo ugibala, kako bi se najhitreje skoval	A
jo tudi imeli! Nagnjena je bila na malo hišo	domačo,	in jeseni je cepal zlati njen sad na slamnato	A
glasno. »Zdaj, stric Ernest, pozdravil bi še rad	domačo	gospo in gospodične!« »Na vrtu so!« zajeclja	A
se je pa zdaj Bogomiru milejša, ker je nosila	domačo,	krajšo obleko. »Kako je kneginji?« vpraša grof	A
je na plesišče ter iz priljudnosti plesati z	domačo	gospodično Ano.Ker mu ni bilo povšeči v gneči	A
Pravilo se je, da se je bil čez zimo zagledal v	domačo	grofinjo.A sedaj je bil prišel na Otok z namenom	A
naj pove pred zbrano družino, da si je izbral	domačo	hčer za ženo, pa se ženin in nevesta do danes	A
kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad	domačo	streho. Odgovoril je: »Prav nikdar ne!	A
spomine na čase pretekle, spomine na sončnato	domačo	dolino. Spominjal se je otroških svojih let	A
kanonika. Pri vratih v sosednji izbi opazi lepo	domačo	hčer in takoj se mu razvname mlado srce.Ker	A
Kolikokrat ti bom moral še reči, da te nočem za	domačo	frizerko!Saj vendar nisi več dete, zato vendar	A
šli s tekme, se je Živka, ki je poznala samo	domačo	siroščino, še dolgo ozirala po veseličnem hrupu	A
Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred	domačo	hišo pa po hosti hodi in zdrav je in krepak	A
ki je tako razžalil očeta in zatajil in izdal	domačo	zemljo, in ako ne bi bil zvito pomislil še na	A
je drhtelo s svojim domotožnim hrepenenjem v	domačo	dolino. Ali kako?	A
moram, pa je. A če bi se res kdaj ženil, bi vzel	domačo	žensko, pametno in dobro, čeprav bi bila ‒ tlačanka	A
Pavle z njo. Težko mu je bilo pri srcu zapustiti	domačo	deželo in iti v tuje kraje med tuje neznane	A
v sužnosti. Ko vojska mine, bo spet v svojo	domačo	deželo spuščen, kakor je pri vojskah navada	A
veselilo, da je imel upanje kmalu priti v svojo	domačo	deželo in da je bil zdaj z vsem preskrbljen	A
Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl ljubo	domačo	deželo.Šel bom iskat svoje žene in dveh fantičev	A
je zdaj odkupljen in da pojde nazaj v svojo	domačo	deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo	A
imej jih za popotnico in hodi srečno v svojo	domačo	deželo!« V	A
morju; tam ga čaka barka, ki ga bo peljala v	domačo	deželo.Malo časa sta se še pomudila v mestu	A
vselej ti bom hvaležen. Če boš pa hotel v svojo	domačo	deželo iti, ti bom dal toliko denarjev, da boš	A
globoko. Kazala mu je pot, dokler ni dospel v	domačo	vodo. Luna še ni izšla, ko je Jelen izmučen	A
Kožuh ni bil kaj prida. Za	domačo	porabo bo pa kar dober.Utegne pa žival imeti	A
razsekavati in trgati in gristi pečeno divjad in	domačo	živad, da se jim je maščoba cedila po poraščenih	A
Posebno rada ima Valvasorja, pozna iz njega našo	domačo	zgodovino skoro do pike in, ker me je dostikrat	A
velikim viteškim mečem. Zadnjo krat je še opomnil	domačo	družino, naj bodo pazljivi in pokorni kakor	A
proti oknom. Oblečena je bila v tanko, belo	domačo	obleko, okoli okroglih golih rok so se svetili	A
smeti, se je usipal največji krniški trop skozi	domačo	leso na vas, na sonce, na pašo. In Marko pred	A
krniške poti in zagledal pod sabo gorenjski kot,	domačo	vas in domače polje.Vselej, kadar se je vračal	A
druščino, Šimen poleg nje. Da so fantje Ančko kot	domačo	hčer izmed vseh deklet najbolj častili, to Marka	A
postna nedelja, ko sem moral vprvič svojo ljubo	domačo	deželo zapustiti, kjer se govori jezik, katerega	A
kranjski fantje, korajža velja, zapojmo kako	domačo!	«In ker je bilo nekaj Ribničanov med nami, zapojemo	A
jih nekaj pokoljejo in posušé in imajo vse za	domačo	reč. Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor	A
nego podnevi golorok kakor drugi, zvečer pa v	domačo	suknjo opravljen zapovedoval in veleval po njivah	A
naših! In tudi mene ni bilo že dolgo, dolgo v	domačo	vas!« Molčala sta nekoliko časa; vglobila sta	A
- saj je Krača gospo imel še vedno kakor za	domačo	hčerko - in ondi je urejala krčmarju potrebne	A
je tovariš Štefanov, ki jo poročal to vest v	domačo	vas. In kaj bi vam še pravil, kako je jokala	A
so fantje. Kosan postal je malo na ovinku nad	domačo	hišo in poslušal; zaukal bi bil skoro tudi on	A
sam svojo »črno vojsko« ali bolje rečeno: ‒	domačo	stražo; in tako ustanovi s svojima hlapcema	A
vendar ni hotel iti spat ter je nastavil svojo	domačo	stražo.Žena in otroci so mu bili pripovedovali	A
ganila, in to tem bolj, ker me veže na vašo	domačo	zemljo ljubezen, katero je gojil do nje moj	A
Enkrat je potoval v Dob; a našel je nekdanjo	domačo	hišo v tujih rokah in od onih, ki so tam bivali	A
družbe in daljšega pota v svet. Kdor je videl le	domačo	vas in domačo cerkev, ta ne ve mnogo povedati	A
pota v svet. Kdor je videl le domačo vas in	domačo	cerkev, ta ne ve mnogo povedati in ne zna, kako	A
malo drugače zavijali, opravljeni so bili vsi v	domačo	prteno, deloma sukneno obleko, in platno, katero	A
nosilec je dobil dopust za ta dan, da obišče	domačo	vas; sem ter tja se pokaže kak rdečebarven sončnik	A
zopet v drugi breg in nekaj sto korakov pred	domačo	hišo skozi gosto zaraščen gabrov gozd.Stara	A
mene, in kdo bolj srečen. Potlej so mi dali	domačo	učiteljico in hodil sem nekoliko v selsko osnovno	A
tudi tega ne veste, kar vam moram še povedati.	Domačo	šolo sem izgotovil, in odriniti mi je bilo v	A
Odrezal sem si kruha in potegnil iz vreče	domačo	klobaso; moram pa reči, da si je lisjak privoščil	A
sprehod po Dunajski cesti, da so tam zopet videli	domačo	Savo in se ozirali proti domačemu Triglavu,	A
prazen. Ko so dospeli na vrh Bače in krenili v	domačo	dolino, tedaj so že na Bistrici začuli konjske	A
bi bilo prav. A nesrečni človek je govoril	domačo	slovenščino in razumela sta ga Erjavec in Valjavec	A
na njih pršečem snegu. Dve leti sem hodil v	domačo	šolo na Bistrici ‒ dočim so tale oča Grm šibovali	A
dobro ime v tujem mestu, potem pa preseliti se v	domačo	deželo, naseliti se na kmetih ter živeti tam	A
bode treba, da vas ugladi in omika, vsaj za	domačo	potrebo!O da bi vas imela jaz nekoliko časa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani