nova beseda iz Slovenije
najrazličnejše stvari: nožke, škarjice, svedre, majhno | domačo | lekarno, obstoječo iz mnogih drobnih steklenic | A |
v njegovem srcu, kolikor je bilo potreba za | domačo | rabo.In še to je siromak po nepotrebnem in čisto | A |
na mizo. Oblečena je bila v lahko, svetlo | domačo | haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila | A |
nam zapali vsem po vrsti!“ Ko sem stopil v | domačo | vežo, me je premagalo srce; presunilo me je | A |
Dvoje resnic razločujemo, gospod: javno in | domačo. | Mladi ste še, in tako ste si časih morda mislili | A |
priljubljenim besedam, ki jih redi in izrablja kakor | domačo | živino.Misli nikakor ne sodijo v tisti slog | A |
bil tudi umetnik lahko ... ampak samo takole za | domačo | rabo!“ ”Kaj resno misliš?“ | A |
Jakoba. Melitta je bila oblečena v dolgo pisano | domačo | haljo; beli vrat se je bleščal do ramen; kadar | A |
izbo njegova žena. Ogrnjena je bila v dolgo | domačo | haljo; na njenem obrazu je bil tisti prisrčni | A |
izbo je stopila Fanny, ogrnjena v dolgo pisano | domačo | haljo.Njena lica so bila sveža, njene oči svetle | A |
bi ga spet v naročje in bi ga nesla nazaj v | domačo | izbo in bi ga pitala in bi ga božala po obrazu | A |
dvigal klanec, klanec siromakov; spoznal je | domačo | hišo in zdelo se mu je, da stoji mati na pragu | A |
je Francka; počasi kakor tat se je vračala v | domačo | izbo.Imela je na glavi klobuk, izpran in razcefran | A |
domača novica -- enako je! Onadva sta napravila | domačo | novico, vsebina pa ni drugačna in tudi misel | A |
bradavica vobče, in posebej še z ozirom na našo | domačo | politiko.Premišljujmo jo s kateregakoli stališča | A |
lepo povest o Saidju? Ko se je vrnil Saidja v | domačo | vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu | A |
v zadregi, nato je šla za njim skozi salon v | domačo | izbo.Sedel je na zofo, ona njemu nasproti na | A |
Idealov imajo le toliko, kolikor jih je treba za | domačo | rabo in za mirno življenje.Severin si ni domišljal | A |
neprebavljene ideje, ki jih je hotel presaditi v | domačo | zemljo in se je odkritosrčno jezil, ko je videl | A |
zahajali v to družbo, se večidel niso brigali za | domačo | politiko ali celo za umetnost; nekateri so že | A |
njegove krvi, iz njegove duše zadnji spomin na | domačo | zemljo; otresel je bil podplate do poslednjega | A |
mislili so celo, da so ukopani še vedno do vratu v | domačo | zemljo, ali njih misli so bile tuje in tujinske | A |
Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od nekod | domačo | besedo. ”V lepe kraje si me vodil,“ je rekel | A |
Zunaj v kuhinji je sedel k mizi in gledal na | domačo | hčerko, ki je pomivala posodo.Vozniki v sobi | A |
naddijakon je govoril z domačinom, Falcidij je držal | domačo | gospo Formentinijevo za roko.Okoli njiju so | A |
zapestju je bil starec skrbno zapel srajco z | domačo, | iz preje sukano »dušo.«Pegaste roke so mu trudno | A |
Tedaj je vstopil Janez Gradnik z onesveščeno | domačo | hčerjo na rokah.Obleka se je lomila na njem | A |
nemški funt. Dve leti sem v lastno škodo rabil | domačo | mero, ki pa tudi ni več splošno v rabi, kar | A |
postaren mož iz Brd, nekje od Kožbane. Skušal je | domačo | mater Podgornikovo ganiti s pripovedjo, kako | A |
klical v razburjenosti mešaje italijansko in | domačo | besedo, »kaj bo rekla vaša žena, vaša moglie | A |
upostavil pred grofom. Bil je v mladih letih med | domačo | vojsko čemidov, znal je stati in še nemško je | A |
praznik.« Božič mu je postregel z vinom in | domačo | pogačo. Mesa ni imel. | A |
Čiginj.« »Znan je bil v hiši že po očetu, za | domačo | hčerjo je gledal, ki ga ni marala pa šla h Kavčiču | A |
nad svoje delo, teta je skrbljivo potegnila | domačo | mačko k sebi.Tedaj je dejal Anže: »Pojdem! Zajcu | A |
Tunjicah, pa mi je neka gospa dala za plačilo | domačo | kumaro.Povedala pa mi je tudi, kako jih gojijo | A |
grozno kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred | domačo | hišo. »Kot običajno: vso prijaznost | A |
Edinole vreme me skrbi...« Dobil sem | domačo | nalogo, da poslušam radio, kakšno vreme se obeta | A |
poslušanju si lahko radijske glasove prenesel v | domačo | vas.Tako ni bilo nič čudnega, da so zajci, namesto | A |
ima potem dve levi roki in da mu je senca pod | domačo | tepko bližja kot žgoč dan na bivcu.In sem sam | A |
star, ona pa zelo mlada, so jo imeli izprva za | domačo | hčer, in za to je veljala tudi carju Aleksandru | A |
vrat in pod njenim nadzorstvom sta splezala v | domačo | kalešo, ki je pri tem stokala in se zibala na | A |
Erbežnik pa sta še ostala, praznila kupe in z | domačo | materjo ugibala, kako bi se najhitreje skoval | A |
jo tudi imeli! Nagnjena je bila na malo hišo | domačo, | in jeseni je cepal zlati njen sad na slamnato | A |
glasno. »Zdaj, stric Ernest, pozdravil bi še rad | domačo | gospo in gospodične!« »Na vrtu so!« zajeclja | A |
se je pa zdaj Bogomiru milejša, ker je nosila | domačo, | krajšo obleko. »Kako je kneginji?« vpraša grof | A |
je na plesišče ter iz priljudnosti plesati z | domačo | gospodično Ano.Ker mu ni bilo povšeči v gneči | A |
Pravilo se je, da se je bil čez zimo zagledal v | domačo | grofinjo.A sedaj je bil prišel na Otok z namenom | A |
naj pove pred zbrano družino, da si je izbral | domačo | hčer za ženo, pa se ženin in nevesta do danes | A |
kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad | domačo | streho. Odgovoril je: »Prav nikdar ne! | A |
spomine na čase pretekle, spomine na sončnato | domačo | dolino. Spominjal se je otroških svojih let | A |
kanonika. Pri vratih v sosednji izbi opazi lepo | domačo | hčer in takoj se mu razvname mlado srce.Ker | A |
Kolikokrat ti bom moral še reči, da te nočem za | domačo | frizerko!Saj vendar nisi več dete, zato vendar | A |
šli s tekme, se je Živka, ki je poznala samo | domačo | siroščino, še dolgo ozirala po veseličnem hrupu | A |
Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred | domačo | hišo pa po hosti hodi in zdrav je in krepak | A |
ki je tako razžalil očeta in zatajil in izdal | domačo | zemljo, in ako ne bi bil zvito pomislil še na | A |
je drhtelo s svojim domotožnim hrepenenjem v | domačo | dolino. Ali kako? | A |
moram, pa je. A če bi se res kdaj ženil, bi vzel | domačo | žensko, pametno in dobro, čeprav bi bila ‒ tlačanka | A |
Pavle z njo. Težko mu je bilo pri srcu zapustiti | domačo | deželo in iti v tuje kraje med tuje neznane | A |
v sužnosti. Ko vojska mine, bo spet v svojo | domačo | deželo spuščen, kakor je pri vojskah navada | A |
veselilo, da je imel upanje kmalu priti v svojo | domačo | deželo in da je bil zdaj z vsem preskrbljen | A |
Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl ljubo | domačo | deželo.Šel bom iskat svoje žene in dveh fantičev | A |
je zdaj odkupljen in da pojde nazaj v svojo | domačo | deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo | A |
imej jih za popotnico in hodi srečno v svojo | domačo | deželo!« V | A |
morju; tam ga čaka barka, ki ga bo peljala v | domačo | deželo.Malo časa sta se še pomudila v mestu | A |
vselej ti bom hvaležen. Če boš pa hotel v svojo | domačo | deželo iti, ti bom dal toliko denarjev, da boš | A |
globoko. Kazala mu je pot, dokler ni dospel v | domačo | vodo. Luna še ni izšla, ko je Jelen izmučen | A |
Kožuh ni bil kaj prida. Za | domačo | porabo bo pa kar dober.Utegne pa žival imeti | A |
razsekavati in trgati in gristi pečeno divjad in | domačo | živad, da se jim je maščoba cedila po poraščenih | A |
Posebno rada ima Valvasorja, pozna iz njega našo | domačo | zgodovino skoro do pike in, ker me je dostikrat | A |
velikim viteškim mečem. Zadnjo krat je še opomnil | domačo | družino, naj bodo pazljivi in pokorni kakor | A |
proti oknom. Oblečena je bila v tanko, belo | domačo | obleko, okoli okroglih golih rok so se svetili | A |
smeti, se je usipal največji krniški trop skozi | domačo | leso na vas, na sonce, na pašo. In Marko pred | A |
krniške poti in zagledal pod sabo gorenjski kot, | domačo | vas in domače polje.Vselej, kadar se je vračal | A |
druščino, Šimen poleg nje. Da so fantje Ančko kot | domačo | hčer izmed vseh deklet najbolj častili, to Marka | A |
postna nedelja, ko sem moral vprvič svojo ljubo | domačo | deželo zapustiti, kjer se govori jezik, katerega | A |
kranjski fantje, korajža velja, zapojmo kako | domačo! | «In ker je bilo nekaj Ribničanov med nami, zapojemo | A |
jih nekaj pokoljejo in posušé in imajo vse za | domačo | reč. Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor | A |
nego podnevi golorok kakor drugi, zvečer pa v | domačo | suknjo opravljen zapovedoval in veleval po njivah | A |
naših! In tudi mene ni bilo že dolgo, dolgo v | domačo | vas!« Molčala sta nekoliko časa; vglobila sta | A |
- saj je Krača gospo imel še vedno kakor za | domačo | hčerko - in ondi je urejala krčmarju potrebne | A |
je tovariš Štefanov, ki jo poročal to vest v | domačo | vas. In kaj bi vam še pravil, kako je jokala | A |
so fantje. Kosan postal je malo na ovinku nad | domačo | hišo in poslušal; zaukal bi bil skoro tudi on | A |
sam svojo »črno vojsko« ali bolje rečeno: ‒ | domačo | stražo; in tako ustanovi s svojima hlapcema | A |
vendar ni hotel iti spat ter je nastavil svojo | domačo | stražo.Žena in otroci so mu bili pripovedovali | A |
ganila, in to tem bolj, ker me veže na vašo | domačo | zemljo ljubezen, katero je gojil do nje moj | A |
Enkrat je potoval v Dob; a našel je nekdanjo | domačo | hišo v tujih rokah in od onih, ki so tam bivali | A |
družbe in daljšega pota v svet. Kdor je videl le | domačo | vas in domačo cerkev, ta ne ve mnogo povedati | A |
pota v svet. Kdor je videl le domačo vas in | domačo | cerkev, ta ne ve mnogo povedati in ne zna, kako | A |
malo drugače zavijali, opravljeni so bili vsi v | domačo | prteno, deloma sukneno obleko, in platno, katero | A |
nosilec je dobil dopust za ta dan, da obišče | domačo | vas; sem ter tja se pokaže kak rdečebarven sončnik | A |
zopet v drugi breg in nekaj sto korakov pred | domačo | hišo skozi gosto zaraščen gabrov gozd.Stara | A |
mene, in kdo bolj srečen. Potlej so mi dali | domačo | učiteljico in hodil sem nekoliko v selsko osnovno | A |
tudi tega ne veste, kar vam moram še povedati. | Domačo | šolo sem izgotovil, in odriniti mi je bilo v | A |
Odrezal sem si kruha in potegnil iz vreče | domačo | klobaso; moram pa reči, da si je lisjak privoščil | A |
sprehod po Dunajski cesti, da so tam zopet videli | domačo | Savo in se ozirali proti domačemu Triglavu, | A |
prazen. Ko so dospeli na vrh Bače in krenili v | domačo | dolino, tedaj so že na Bistrici začuli konjske | A |
bi bilo prav. A nesrečni človek je govoril | domačo | slovenščino in razumela sta ga Erjavec in Valjavec | A |
na njih pršečem snegu. Dve leti sem hodil v | domačo | šolo na Bistrici ‒ dočim so tale oča Grm šibovali | A |
dobro ime v tujem mestu, potem pa preseliti se v | domačo | deželo, naseliti se na kmetih ter živeti tam | A |
bode treba, da vas ugladi in omika, vsaj za | domačo | potrebo!O da bi vas imela jaz nekoliko časa | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |