»V Hudem breznu, zdrobljen na kosce.« »Dobro!« Tonček je šel v grad in tu se je vedel tako dobro, da so ga imeli radi ne le graščak, ampak tudi vsi drugi. Tonček je že prej, ko je bil še pri Juriju, videl večkrat v gozdu sumljive ljudi in to vedno iste; enkrat jih je v mraku srečal spet in vsi so težko nosili.